Goran Krmac je eden redkih tubistov pri nas, ki je ta instrument potegnil iz uveljavljenega konteksta pleh muzike in trubačev in ga uporabil na drugačen način. Lahko bi rekli, da gre za nadomeščanje kontrabasa ali bas kitare, vendar v resnici ne gre za to, saj bi simuliranje drugih instrumentov zanemarilo zvočne in igralne specifike tube, Krmac pa zvoka tube ne prikriva, temveč ga na prvencu Pozabljena ljudstva (Celinka, 2016) raje spretno izkorišča za ustvarjanje nekonvencionalnega zvoka.
Tudi brez bogato uporabljene elektronike bi glasba zvenela nevsakdanje, saj je Krmac okrog sebe zbral prav tako zasedbo glasbenikov z imenom Goran Krmac kvartet. Kar bi v kakem drugem bandu počele klaviature, v tem primeru počne harmonika (Janez Dovč), kitaro pa »nadomešča« harfa (Eduardo Raon). Tolkala (Nino Mureškič) so uporabljena diskretno, včasih so celo čisto v ozadju, ritmiko pomaga vzdrževati delay (Tatovi vode). Rezultat pa seže čez seštevek članov, saj skupaj ustvarijo nekaj popolnoma novega. No, da bodo odkrivali toplo vodo, od starih znancev Krmca, Dovča in Mureškiča, nismo niti pričakovali.
Melodije so zaradi ambientalne narave glasbe povečini manj izrazite, nekonvencionalna izbira inštrumentov pa bolj kot k takojšnji všečnosti stremi k oblikovanju zvočnih pokrajin. Pri tem glasbenikom pomagajo intenzivni reverbi in delayi in razne elektronske zvočne modulacije.
Podlago za improvizacijo in eksperimentiranje z efekti sestavljajo ponavljajoče se fraze, ki pa se ne »loopajo« neodvisno od dogajanja, ampak se spreminjajo skupaj z njim. Harmonije in ritmika večinoma izhajajo iz ljudskih tradicij, na trenutke pa se spajajo z jazzom (Ples).
Skladbe so večinoma relativno kratke, kar je za eksperimentalno glasbo manj običajno, a dobrodošlo, saj so skladbe vseeno premišljeno strukturirane in ne nadlegujejo v neskončnost. Album sicer kljub temu zahteva kar precejšnjo pozornost poslušalca, v nasprotnem primeru je slabih 40 minut mimo, ne da bi slušatelj pravzaprav sploh vedel, kaj je poslušal.
Naslovna slika »oživele« QR kode vizualno poudarja to, k čemur stremi tudi glasba – srečanje živega in digitalnega. Etno glasba digitalne dobe.
Skladbe:
- Zrak niha
- Mistika
- Ples
- Listen Very Carefully
- Pozabljena ljudstva
- Slim&Fat
- Tatovi vode
- Rondo alla Gorchi
Zasedba:
Goran Krmac – tuba, elektronika
Janez Dovč – harmonika, elektronika
Eduardo Raon – harfa, elektronika
Nino Mureškič – tolkala, elektronika