V četrtek, 14.8.2014 okoli 22. ure sva na ulični oder (večerni oder) Kamfesta 2014 stopila dva Primorca, ki že nekaj let pomagava glasbenemu fenomenu imenovanemu Corkscrew, a politika uredništva Muzikobale pravi, da portal ne pokriva skupin in dogodkov izven obalne regije. Kakor koli, ne bom pisal o tem koncertu, pa tudi če je to bil eden redkih zvočnih brutalnih eksploziji emocij globalnih razsežnosti. Ampak bi rad pustil zapisano dejstvo, da se alternativna scena giblje mimo medijev, ki je niso več sposobni zaobjeti. Ravno to dejstvo, da noben medij ne bo poročal o takem dogodku (vključno z Muzikobalo) je kazalec mentalitete scene, ki se nagiba k konvencionalni drži medijskega prostora. Večina novinarjev, glasbenih urednikov in podobnih znalcev, ki bi morali poročati, tega ne počno. Zakaj do tega prihaja, pa ni tako težko ugotoviti. Vsaj kar se tiče lokalnega Radia Koper, sem prepričan, da večina urednikov in novinarjev prezira, če ne celo ignorira obstoj nekonvencionalnih (nekomercialnih) glasbenih dimenzij. Mogoče to dejstvo ne drži v celoti, saj alternativno sceno, ki vključuje družinske člane ali sodelavce še nekoliko potisnejo v državne frekvence, ostali pa so naravno izključeni iz te selekcije. Kar se mi spet ne zdi tako sporno, saj osebno (kot glasbenik) ne potrebujem njihove pozornosti. Kvečjemu se mi zdi sporno, da ljudje, ki bi si želeli izvedeti ali slišati kej novega, tega ne dobijo. Ne pozabimo pa, da za to plačujejo/mo. V zameno za to plačilo slišimo na državnih radijskih frekvencah monopol, ki si ga večinoma delijo zmagovalci. Mogoče se bo to slišalo še toliko bolj neoliberalno, ampak tudi v »kulturi« vlada monopol zmagovalcev, ki dnevno lajajo dobro namerne nemoteče melodije. Tinkara Kovač in podobni izvajalci, ki jih poslušalci npr. Radia Koper slišimo do 10- krat na dan, jih za tem zasledimo tudi na večini poletnih odrov. Tako opazimo, kako se mehanizmi kapitalizma uspešno uporabljajo pod krinko kulture v medijskem prostoru in si tako zagotavljajo še zadnjo kapljico likvidnosti za preživetje. Prav tako to velja za tednik Mladina, ki se ima za tako razgledano in nekomercialno literaturo. Ta ni bila sposobna narediti enega prispevka ali vsaj najave alternativnih dogodkov, ki so se zgodili na Mariborskem festivalu Lent 2014, bolj natančno na odru, ki celo nosi njeno ime (Mladinin oder). Očitno se taka sramota ni omejila le na primorsko regijo.
Iz zgoraj napisanega bodo sleherni verjetno ugotavljali o frustracijah neuspelega glasbenika, ki ni dobil dovolj pozornosti. Zato se muzičar jezi na medijski svet in jih krivi za neuspeh. Dragi moji novinarji in glasbeni uredniki. Upam, da veste, da ste v mojih in v očeh mnogih drugih zelo nepomemben člen v kulturnem prostoru. Mnenje, da ste sami sebi namen, ni zraslo v enem dnevu. Od vaših predhodnikov npr. Emila Zonte, se niste nič naučili. Dobrih praks in primerov je po celem svetu dovolj npr. Studio Brussel itd. Zgleda da se preprosto šlepate na vašem udobnem stolčku, kjer lahko gojite nerazumevanje, nerazgledanost in naveličanost. Ko pa se pojavijo seveda naključno pred vašimi očmi: zagnanost, požrtvovalnost, upor itd. jih enostavno prezrete, saj se vam ne zdijo tržno zanimivi.
Zato vam in podobnim v tem primeru in na vsakem odru z veseljem zapojem:
» I show you my disrespect clown,…« CORKSCREW (cca 2000)
» …Fuck yourself dear uncle Sam!« MEDUZALEM (cca 2013)
Prispevek izraža osebno mnenje avtorja in ne odraža mnenja portala Muzikobala.