Aktualne dogodke okrog Mladinskega kulturnega socialnega in multimedijskega centra Koper (MKSMC) je potrebno misliti z več zornih kotov.
Mestna občina Koper (MOK), ki je prostore na Gregorčičevi 4 dala v upravljanje Društvu prijateljev zmernega napredka (DPZN) leta 1993, po 21 letih le-to z odvetniškim dopisom (spet) meče iz omenjenih prostorov. Razlogov za to so navedli več; v dopisu je omenjeno neplačevanje najemnine, v izjavi za medije so sporočili, da želijo klub odpreti za mladino (kar naj bi trenutno ne bil). Ni se jim zdelo odveč niti citirati župana, da “Marko Brecelj že dolgo ni več mlad, zato v mladinskem centru nima več kaj iskati”.
Tu naletimo na prvi problem. Očitati DPZN-ju, ki pač ni mladinska organizacija, da njihov predsednik ni več mlad in zato tam nima kaj iskati, pač pove več o avtorju te izjave kot o naslovniku.
Druga težava – govoričenje MOK-a o hudi skrbi za mlade – me navdaja z veliko mero skepse. Mladi se v občini lahko sproščajo v idiličnih prostorih trgovskih centrov, odročnih in maloštevilnih parkih in igriščih, obkroženih z ulicami, polnimi drvečih predelanih skuterjev, zelene površine, ki so vredne tega imena, pa lahko uživajo, če se zapeljejo do bližnjega Tribana. MOK v zadnjih treh mandatih resnično ni pokazala velikega zanimanja za kulturno življenje mladih, kaj šele za njegov alternativni del.
»V zadnjih letih«, tako MOK, »pa je v Mestni občini Koper vzniknilo kar nekaj novih nevladnih organizacij, ki se uspešno ukvarjajo z mladino in imajo dobre programe ter zainteresirane uporabnike, nimajo pa ustreznih oziroma zadostnih prostorov«. Težava je v tem, da MOK že dolgo ne razume pojmov, kot so »javno dobro« ali »alternativno«. Zainteresirani uporabniki so dobrodošel element za poslovanje neke organizacije, vendar je vprašanje, če prispevajo k javnemu dobremu, stremljenje k splošni zainteresiranosti namreč lahko pomeni izginotje alternativnih vsebin.
Tu pa se pojavi problem številka tri: DPZN je v dobrih dveh desetletjih delovanja (najprej pod imenom MKC) od MOK-a redno prejemalo finančno podporo (po podatkih Supervizorja od leta 2003 skupno 498.324,77 evra). Za leto 2014 je prejelo 16.474,54 evra, najbolj bogata letina pa je bila leta 2011 – 54.575 evrov. (Ves ta čas mu MOK ni nikoli zaračunavala najemnine. Zakaj potem v slovnično slabo oblikovani zahtevi za izročitev poslovnega prostora navajajo neplačevanje najemnine? Zakaj bi bilo to sploh relevantno?) Ta nedvomno privilegiran položaj v primerjavi z drugimi kulturnimi društvi je DPZN-ju omogočal konstantno, kvalitetno in raznoliko ponudbo alternativnih vsebin (spomnimo, da DPZN ni prejemal sredstev samo od MOK-a, temveč še od pisane druščine drugih subjektov). Namesto tega smo v zadnjih 15 in več letih tam lahko poslušali bolj ali manj kvalitetne predstavnike ekstremnejših oblik punka in metala, kar je nedvomno pozitivno za alternativno glasbeno sceno, a tu se je nabor godb počasi zaključil. Še več, po pričevanjih številnih glasbenikov, tako ali drugače povezanih z MKC-jem, se za nastop v MKC-ju pogosto, da ne rečem večinoma, ni prejelo honorarja. Glasbeniki so se morali zadovoljiti z mineštro in čiščenjem prostorov po dogodku (no, bili so toliko prijazni, da so jim ponudili možnost plačila za čiščenje namesto čiščenja samega).
Postavlja se vprašanje, za kaj se je porabil ves denar, če za program ne. Ne morem verjeti, da si je to vprašanje MOK postavila šele po tolikih letih. To bi moral biti njihov edini argument za ukrepanje.
Ker nas politiki vključno s koprskim županom redno prepričujejo v konspirativne vzroke za njihove težave, se tudi meni porajajo različni možni motivi za ta »throw-out«. Brecljev način del(ovanj)a je že ves čas enak in vreden statusa kulturne dediščine. Kako to, da ga občina meče ven šele po 21 letih, ves ta čas pa je podplačan program preplačevala? Brecelj je bil občinski svetnik z načeli, diametralno nasprotnimi večinskemu mnenju mestnega sveta. Si je občina z »no questions asked« politiko kupila mir v svetu? Ali gre morda za željo koga drugega po teh sredstvih, koga, ki je bliže županu? Ne bi me presenetilo. Kakšnega »alter« programa bomo deležni potem? Glede na občinski odnos do kulture, še posebej alternativne, ni racionalno pričakovati, da bo ta občinska garnitura tista, ki bo poskrbela za boljše stanje na tem področju. In boljše stanje ni komercializacija kulture, ampak avtonomija tistih, ki to sceno znotraj kluba (so)ustvarjajo. Da te avtonomije ne bo, pa nakazuje še ena Popovičeva izjava: »Tam se dogaja vse tisto, česar si ne želim, da bi se dogajalo mojim otrokom«. Dragi župan, mojim in tvojim otrokom bo trda predla izključno zaradi pomanjkanja alternativne kulture v mestu, ne zaradi njene prisotnosti!
Vse skupaj je torej posledica nakopičenih težav na več koncih. DPZN je društvo s predsednikom, ki ga v vsem tem času nihče ni mogel/hotel zamenjati (če se že njemu samemu ni zdelo primerno po tolikem času odstopiti in prepustiti krmilo kluba komu drugemu). Člani društva problema očitno niso videli, tisti, ki so ga, so se umaknili (najbrž je to povezano tudi z Brecljevimi osebnimi diskreditacijami svojih nasprotnikov in benevolentnih kritikov, ki jih pričakujemo tudi po objavi tega članka).
Avtoritarna MOK na drugi strani nastopa s pozicije moči, ne argumentov. Hkrati ne zbuja zaupanja, da bo zaradi njene akcije ponudba na podzemni polovici kulturnega spektra prosperirala.
Naj zaključim pravljično. Sedem let nazaj je v Izoli zmagala občina proti Shoto klubu. Kaj smo dobili v zameno za zgleda vreden prostor alternativne kulture? Poletni cocktail bar s cover bandi in čevapi iz bližnjega štanta. Če se bo koprska drama odvila do konca, lahko samo pobožno upamo, da to ne bo spet poraz alternativne kulture.
Mnenja članov ekipe Muzikobala o nastali situaciji so različna, zato izjave objavljamo posebej:
Eva Branc: MKC po/brez Breclja. “Ni pomembno le, da ima mesto kot je Koper, pravzaprav vsako mesto ali kraj, prostor, kjer se rojeva in živi mladinska kulturna, še pomembneje za obstoj družbe nekega kraja je, da ima ta (mladinski) klubski prostor, ki je namenjen širši javnosti. Ob novicah, ki so v tem tednu prišle v javnost iz Gregorčičeve ulice 4, zato primarno vprašanje ni, kaj ali kdo ima prav pri tem, da se je koprska mestna oblast odločila, da v teh prostorih prekine vladavino Marka Breclja in njegovega Društva prijateljev zmernega napredka. Obdobje, ki je trajalo od začetka devetdesetih let minulega stoletja, ko je Brecelj s svojim društvom prevzel prostore, ki so jih mladi za svoje kulturne dejavnosti priborili že konec šestdesetih, se je moralo po vseh zakonih narave, z ali brez koprskega župana, enkrat končati. A s tem nikakor ne smemo zatreti duha, ki se je skozi zgodovino naselil v dotičnih klubskih prostorih in na mestu je skrb, kaj se utegne z njimi storiti v prihodnje. Pomanjkanje prostorov, kjer bi mladi in manj mladi umetniki in ljubitelji kulture prišli na svoj račun ne primanjkuje le v Kopru, temveč v širši regiji. Zato se mora tudi s pomočjo širše javnosti na tem mestu vzpostaviti (alternativna) (mladinska) kulturna scena.”
Matjaž Derin: “Očitno je, da za koprski mladinski center prihaja novo obdobje. Zadnje poglavje MKC-ja (sedaj MKSMC) je trajalo več kot dvajset let. Vsak, ki je tam koncertiral, bil obiskovalec koncertov, aktivno in neaktivno sodeloval pri dogodkih, si izposojal CD-je… dobro ve, kakšna je bila situacija tam. Že zaradi kontinuitete je dobro, da se stvari vsake toliko časa menjajo, spremenijo, prevetrijo. Te spremembe so bile po mojem mnenju potrebne že pred leti. Pa ne z odstavitvami, temveč s z zdravo predajo »poslov« naslednikom. Če je samo ena oseba tista, ki ve kaj je prav in kaj ni, se pač zgodi to. Upam, da bo pobudo za nov MKC prevzelo eno izmed (ali več) društev, ki so tam organizirala koncerte zadnjih nekaj let. Se pa seveda hkrati bojim, da je ta »akcija« MOK namenjena nečemu drugemu, ne pa temu, da bi ponovno zaživel koprski mladinski center. Alternativna scena bo vselej preživela…z/brez Marka Breclja. “
Rok Soczka Mandac: “Glede odhoda Marka Breclja s prostorov MKC-ja se popolnoma strinjam. In ne zato, ker bi bil litoriznik ali somišljenik lokalne občinske uprave. Temveč, ker je Marko Brecelj v letih vodenja MKC-ja pokazal obraz tipičnega slovenskega politika. Kot glasbenik in predvsem kot obiskovalec/član MKC-ja sem zgrožen, da je taki osebi uspelo več kot 20 let vleči oblast ter mladino za nos. Toliko bolj sem zgrožen, da edini, ki ima »jajca« v tej zgodbi, je podpisani odvetnik na sporočilu. Kar pa me najbolj razburi, je misel na to, da so vse generacije aktivistov in sodelavcev delujočih v MKC-ju (1980-2015) tako prestrašene in nepripravljene na podobne »revolucionarne« akcije. Žal je več kot očitno, da se v teh letih ni našla skupna volja/moč, ki bi omogočila odhod »performeja« s tako pomembnega »stolčka«. Oseba na tako pomembnem položaju bi morala združiti mladino, ne pa še te deliti na leve in desne. Vsekakor je nova poteza občine pozna in trenutno še brez vidne alternative. Vsekakor pa gre pozdraviti morebitno spremembo. Ta namreč odpira možnost, da se prostori in sredstva končno izročijo mladini. Oziroma v roke tistih, ki so pod tiranijo s trudom in delom vzdrževali minimalno kulturno raven. Zato upam, da je morebitna sprememba možnost za novi ali stari (do 1992) mladinski kulturni center. Ne pa ponovna politična telenovela oziroma preludij za nov kafič, bife ali slaščičarno.”
Samo Turk: “Po več kot dvajsetih letih je osvežitev v MKSMC-ju nujna in dobrodošla. Vendar pa v idealnem svetu osvežitev ne bi smela priti na silo, s pozicije moči; katarza bi morala priti od znotraj. Prostor urbane alternativne kulture bi moral biti sposoben sproducirati razmišljujoče posameznike, ki bi znali stanje prepoznati kot neustrezno in se na to odzvati. Žal se to ni imelo namena zgoditi, zato smo prav lahko priča sesutju edinega prostora alternativne kulture na obalnem prostoru, ki se je večkrat znova vzpostavljal že od sredine 60. let. Kaj to pomeni za kulturni utrip mesta najbrž ni potrebno posebej poudarjati. A vprašanje je, komu sploh mar. V Tušu so razprodaje!”
Zara Kastelič: “Vsaka sprememba, kjer ostane posameznik prizadet ali oškodovan, me neizmerno razočara in posledično se začnem spraševati, zakaj je tako težko živeti v sožitju, si pomagati in delovati v skladu s svojimi načeli tako, da ob tem ne škodimo nobenemu drugemu? Današnji MKSMC pod trenutnim vodstvom gospoda Marka Breclja je prostor, ki ga obalni underground močno potrebuje, saj je njegova edina preostala goreča duša. S spremembo njegovega vodstva ali brez močno upam, da ta duša ne bo nikoli ugasnila, ampak bo postala še bolj izrazita in svetleča, ker že tako oskrunjen prostor v katerem živimo ne potrebuje še enega konzumistično naravnanega “žur placa” za prihajajoče zombie generacije.”
Matjaž Karlovčec: “Aktivnost MKSMC-ja je pomembno zaznamovala Koper in celoten obalni prostor. Seveda je dogajanje v njem že ves čas na zobeh mnogih, a ravno tisti, ki so sedaj napadli z odvetniškim dopisom, nimajo praktično pojma kaj se tam dogaja. Ta poskus še dodatno priliva bencin na ogenj “alternativne scene”, katere pomembno izhodišče je MKC. Tukaj po mojem ne gre za (domnevno) Brecljevo parazitiranje, temveč za napad na prostor, ki bi moral nuditi pogoje za avtonomno, neprofitno, kulturno produkcijo, socialno središče vsem zainteresiranim skupinam, ki so vrsto let aktivne znotraj teh prostorov in še kje ter novim ljudem. Gre za napad, ki se sklicuje na populistične floskule in resno posega v polje, ki se ga sistematično zapira tudi drugod po svetu. Spomnimo se samo usod dveh lokalnih primerov: izolskega Mi-kluba in priljubljenega Shotokluba. Tovrstno aroganco in zavestno ignoranco je potrebno ustaviti in brezkompromisno zahtevati pravico do javnega prostora.”
V davnih 80setih sem rad zahajal v takratni MKC.Takrat so zadevo vodili študenti,kar je po mojem prav.Le mladi vedo kaj mladim paše,zato naj tako društvo vodi mladina,kar g.Brecelj že dolgo ni.Žau vemo ,da kjer MOK tačko moli,so apetiti drugačni.Upam da tokrat ne bo tako.
Precej pomembna stvar katero se sploh ne umenja je da večinoma eventou kateri so se zgodili (v glavnem koncerti) v MKCju sploh jih ni Brecelj/DPZN organizirau.
Jaz (z frendi pod imenom Hardcore Koper) smo začeli v MKCju organizirat koncerte okoli leta 2007-2008. par let za nami so se še drugi opogumli delat not in prenašat Breclja! Tako da ta inforamcija da bendi so dobili mineštro in po koncertu mogli pucat plac ne drži kaj dosti kar se tiče zadnjih cca 7 let, vem pa da je blo tako pred tem.
Trenutno v MKCju delujejo predvsem kolektivi/društva: Panda banda, Nemesis booking, Alter up, društvo KAM, verjetno še kašno…
Okoli 2012 je Brecelj izjaviu da HCKP lahko dela koncerte v MKCju brez mene, ker sem mu prevečkrat reku da je kreten.
Osebno upam da dobi place čez društvo kot je KAM, ker če ga bo kašna rotunda, pina, KŠOK al karkoli bo not samo sranje. Konec koncu hardkorevci/metalci/pankerji/karkoli smo tudi mladina kateri potrebujemo naš plac.
Popovičeva izjava da se not stvari dogajajo ki nebi hotu da jih njigovi sinovi doživljajo pa je totalen fail, razen prekomirnega uživanja edini legalne droge (alkohola) pa kašnega jointa se tam spet nič hudega ne dogaja… če primirjamo dogajanje v raznih tuših (v preteklosti razni pretepi, štihanje z noži) o drogah pa da niti ne govorimo, mogoče bi mogu pomislit kje se večje svinjarije dogajajo…
PiNA ne bo dobila ta plac in ni nikoli niti približno namignila da bi ga hotla. Hvala sicer za izjavo, da delamo sranje.
Da bodo pa prostore vrnili mladim. no tukaj pa sem zelo skeptična. Nikjer ni obrazloženo, kaj in kako…Glede na to, da sem tudi jaz nekajkrat pomagala v MKC-ju in da alternativna kulturna scena nekje mora biti, bi bilo zelo dobro, da se poišče nadomestni prostor za razvoj le-te. Ali bomo Koprčani morali hoditi v Ankaran?? Zanima me, kaj MOK namerava narediti v teh prostorih…Tega pa nisem dobila še nikjer obrazloženega…
nej se mi kej zgodi, ampak tiho ne bom – pa brez zamere – Pri Dpzn sem bila javna delavka eno leto 2014 in če sem se kaj naučila iz te Brecljeve šole je to, da je treba bit v življenju tudi brezobziren in pogumen in da je življenje tudi performans, večkrat boleč včasih smešen, vesel, iskren. Pišem pa ker mi leži na duši in ko bo ta štorija enkrat mimo bi mi bilo žal, da nisem v vsej legitimnosti kot udeležena dodala svojega kamenčka v mozaiku tudi v besedi ki ostane v spletu.
Najprej pa predvsem čestitke za vložen trud v članek ekipi avtorjev! (Ne pa ‘kr neki’ članek ki to ni na MMC – ampak je bolj kot ne nastavljena vaba – kost za glodanje – z morda organziranimi in tudi morda plačanimi komentatorji v zasedi). Tudi zato je vredno gornji članek poudariti še z mojim komentarčkom.
Naj spustim to drisko iz sebe torej še jaz!
Hja, kje naj začnem, ker nabralo se je v preteklem letu veliko preveč in težko je vse povzeti – sploh ker gre med simpatijo in odporom do tega ”gospodarja”.
V tako patološko stanje sem padala kar kmalu po začetku službe in po približno pol leta dela v klubu, (kjer sem bila pretežno ves čas sama in dobivala le telefonska naročila in kontrole..), sem se zlomila in šla za mesec dni na bolniško. To sem po 3 mesecih ponovila potem pa le izpeljala javno delo do konca. Ko sem izvedela, da se je podobno dogajalo tudi moji predhodnici sem bila malo pomirjena. Edina dva človeka, ki sta mi malo omilila stanje in pomagala sta Dbi in Kam. Tu izrabljam mesto da pohvalim predvsem Dbi ( Dopoldnevi brez imena – program namenjen brezdomcem) – saj sem imela v dopoldanskem času priložnost druženja. V življenju sem že delala v podobnem programu in tale je nekaj res posebnega in izrednega! Čisto nekaj drugega kar se ponavadi dogaja kjer smo ponavadi na ”mi in oni.”
Da te ta populacija sprejme in spoštuje moraš biti nekaj izrednega in takih je zelo malo! Tukaj se tudi razdeli kaka tona časopisa Kralji ulice!
Drugače pa se situacija spozna tudi po temu, da malo ljudi prihaja v klub in nekaj mora biti hudo narobe, da je tako. Razen na koncerte ki pa jih itak organizirajo in izpeljejo ta mlade skupine.
Moje delo je bilo fizično težko. Največ je bilo čiščenja in kuhanja in plakatiranja. Ko sem začela sem bila še na berglah in sem to težko zmogla. Tudi upala sem, da bom s časom delala kaj bolj ustvarjalnega a zaman. No, pospravljala sem tudi račune v mape včasih in klikala in iskala ‘poti za potne naloge MB” in nekatere druge na http://www.dodogovor. Mislim pa da sem bolj klikala. In preživela…
Ko sem prebrala da Popo ne bi rad da se to, kar se dogaja mladim v klubu -dogajalo tudi njegovim otrokom, sem takoj pomislila pač na vse to, kar se mladim aktivnim in meni tam dogajalo – pač neke vrste režim in ustrahovanja – ene vrste momentalne psihoze – mogoče je bilo tako tud mišljeno? Bi bilo treba njega vprašat!?
Tudi ko se piše v vezi sredstev ki jih dobi društvo. Tega tudi jaz ne razumem dobro. Ker filmi in koncerti niso tako dragi. Tudi za Koperground ki je bil bolj bogi letos ni šlo veliko. Je pa tudi res, da je društvo letos dobilo veliko manj denarja in kot je večkrat pri društvih in pri nevladju in vladju – gre večina denarja za lastno hrantev;
Pa še to novinarjem – namesto da hodite samo na performirane novinarske konference – malo razširite obzorje in poglejte širše.
p.s. poglejte tudi v rezervoar za nafto 😉
Zornih kotov, s katerih se da na to problematiko (po)gledati je seveda veliko. Tematika je dovolj obsežna za diplomsko nalogo, če ne še kaj več. Moj članek – kar se tiče MKC-ja praktično v celoti naslonjen na osebne izkušnje – je samo eden od teh zornih kotov; v komentarjih ste osvetlili še nekatere druge, kar me veseli in kaže na to, da je tematika vredna debate in širšega kritičnega premisleka (kako tudi ne bi bila – po več kot dvajsetih letih neprekinjenega delovanja vsaka družbena dejavnost pomembno sooblikuje okolje in pusti pečat na več generacijah, posledično pa mora biti na razpolago analizam, ki mislijo pomen teh dejavnosti za družbo). Iz nekaterih komentarjev je razvidna tudi možnost razširitve problematike same na še druga področja, ki sploh niso predmet obravnave članka.
Kakorkoli, zgornji zapis je lahko nek “kick”, ki bi sprožil družbeni razmislek o vlogi MKC-ja nekoč, danes in v prihodnje (glej tudi http://www.muzikobala.com/koprski-mladinski-klub-skozi-cas).
Kritičen premislek o tem bi bilo pričakovati tudi od vodilnih obalno-primorskih medijev (Primorske novice, RTV Koper). Če bo zaprtje MKC-ja, kot ga poznamo, dogodek, ki bo šel komaj opažen mimo (predvsem) javnih občil, bodo le-ta zamudila priložnost za aktivno vlogo v soustvarjanju skupnega kulturnega prostora.