Že ves svet poroča o novorojencu skupine OMEGA SUN, od Nemčije do Mladine. V to vrsto smo se na koncu postavili še mi z Muzikobale, pa ne zato, ker bi spregledali izid njihovega albuma, ampak ker smo si za poslušanje le tega vzeli čas in »pretripali« vsebino. Kaj drugega bi lahko naredili z izdelkom z imenom »Opium For the Masses«?
Predstavitev CD-ja se je zgodila že daljnega 16. decembra prejšnjega leta v prenovljenem MKCju (zdaj CMK) v Kopru, ko je vihral mraz in vlaga, nedaleč od cerkvene maše, ki je na Titovem trgu utišala študentske glasbene talente. Nedaleč, le za vogalom od vladajočega verskega objekta, so OMEGA SUN s kolegi (Black outt in Jegulja) zaružili »do daske« “zapušene” stoner rife.
Mladina jih je opisala kot »vodilni predstavniki obalne in širše domače stoner rock scene«, glede na posnetke in koncertno kilometrino, se ne bi mogli bolj strinjati. Pred »Opium For the Masses« in tudi po njem se njihova odrska pot ni skrajšala in vse nakazuje na to, da se tudi v bodoče ne bo. To dopolnjuje tudi dejstvo, da bodo OMEGA SUN pristali na največjem metalskem odru v Sloveniji, METAL DAYS 2018. To bo odlična priložnost za predstavitev novega izdelka.
Če se vrnemo k njemu, »Opium For the Masses« je minimalistično oblikovan in zapakiran v ličen digipack. Na ploščku je natisnjenih šest skladb, kar znese za dobrih 35 minut glasbe. Otvoritveni komad »Despising What You See« počasi otvori in postopoma skozi rife prerašča v artikulirano formo. Sama skladba povzame duh vseh skladb, kar pomeni, da se vsi komadi odvijajo v podobne smeri. Ljubitelji stoner rocka se s tem verjetno ne bi strinjali v celoti, vendar na albumu ni mogoče najti balade ali netipičnih (ali izstopajočih) kompozicij. To seveda ne pomeni, da med splošnim ruženjem ni moč najti mirnih trenutkov ali melodij. Pojavi pa se občutek, da album v celoti zveni precej homogeno. Vsekakor se skozi pesmi prepletajo različne atmosfere. Vladajo masivni kitarski rifi, v podlagi je solidna ritem sekcija in večinoma všečna vokalna melodija začini celoto. Poleg kitar je vokal tisti, ki doda zanimivo dimenzijo splošnemu vzdušju. Morda bi ga bilo mogoče umestiti nekje med Tool in Kyuss. Vsekakor je pomemben in ne le žlahten dodatek zvočni kulisi.
»Opium For the Masses« je v tujini odlično ocenjen album. Temu lahko pritrdimo, saj je zvokovno dobro posnet, skladbe so postavljene zanimivo in nudijo odlično podlago za navdahnjenega pevca. A vendar v stoner zanosu pogrešam atipične pesmi. Pesmi kot so na primer Demon Cleaner skupine Kyuss ali pa Better Living Through Chemistry zasedbe QOTSA. Skratka, manjka češnjica na torti. Vseeno to misel lahko jemljete z rezervo, saj je avtor recenzije privrženec skupin kot so Black Sabbath, Cathedral, Candelmass, COC, Down itd, kar je nekako časovno ali drugače oddaljeno od modernega stoner navala.
Seba..
Aris..
- Despising What You See 05:14
- Burn Away 06:31
- Kneel 06:46
- No Time To Stay 05:27
- Masquerade 05:45
- Diego 05:21