Aleksander Novak je istrski, še bolj pa slovenski kantavtor, ki se je že močno uveljavil na slovenski glasbeni sceni tako s svojimi besedili kot z glasbo in izvedbo.
Ker je že od rojstva močno slaboviden piše avtorske pesmi, skozi katere opisuje svoje posebno doživljanje sveta. »Glasba je bila že v mladih letih zame ‘izhod v sili’ oziroma v lepši svet, kjer sem se počutil močnejši, enakovrednejši, saj sem le tam lahko od sebe dal najboljše,« rad pove. Danes se lahko pohvali z velikim naborom avtorskih skladb, med katerimi vsekakor izstopajo ‘Mesto Rož’ (nagrada Danila Kocjančiča, MMS 2017), ‘Dotik stare Ljubljane’ (Slovenska popevka, 2017) ‘Kraljica vseh kraljic’ in ‘Trenutek je vroč’. Prav tako je izdal dva albuma – Želel, Želel (2012) in Do dna (2015), trenutno pa se posveča ustvarjanju tretjega.
Ob svojem rojstnem dnevu je sebi in vsem, ki imajo radi njegovo glasbo pa tudi radijskim in časopisnim glasbenim urednikom podarja pesem z naslovom Za vse tiste dni. Posveča jo svoji obali in vsem glasbenim navdušencem iz časov Kameleonov, Prizme, Bazarja, Faraonov in drugih glasbenih skupin s tega konca Slovenije, vse tja do leta 2000. Poklanja jo vsem parom, ki so se takrat stiskali na plesiščih pod borovci z vonjem po morju in se morda stiskajo še vedno, čeprav plesišč pod borovci skoraj ni več. Ostajajo pa spomini na tisto glasbo, na tista plesišča, na tista druženja in življenje, kot ga danes skoraj ni več.
Pesem Za vse tiste dni bi lahko bila himna Melodij morja in sonca, zagotovo pa bo več kot primerna poletna pesem, ki bo lepo sedla tudi med štajerske in dolenjske griče, v panonsko ravnino, v gorenjske doline in seveda med hiše in na kopališča našega Mediterana.