Aleksander Novak je svojo glasbeno pot pričel že pred mnogimi leti na plaži v družbi kitare. In prav pesem Našel sem jo tam ga vrača v to obdobje, četudi je zdaj zrelejši in tako vokalno kot avtorsko precej suverenejši. Morda ni naključje, da zgodbo predstavlja prav v času, ko doživlja lepše trenutke svojega življenja, kajti že vse poletje igra na ulici in išče »pristen stik z ljudmi, ki je vedno na voljo, prav tako občutek za svobodo, za nabiranje moči in za glasbeno kilometrino, da si lahko boljši in samozavestnejši.« Kot rad poudari, se bistvo ne skriva »le na facebooku, spletu ali v udobju fotelja pred televizijskim ekranom. Ne, bistvo je v realnem življenju, a tudi to se ne skriva le na odru, kamor te povabijo, temveč marsikdaj tudi v burji in dežju. Takrat se šele pokaže, ali si zares želiš do ljudi po poti, ki si si jo začrtal.«
Našel jo je prav tam. Pesem. Na ulici, kjer marsikdaj ne sije le sonce. S kitaro v roki, ki se prepleta z njegovim mehkim, žametnim vokalom, se prepušča intimi. Vedenje, kaj mu pomeni ona, čeprav si ta tega ne upa priznati ne sebi ne njemu, mu daje moč. S tem se navkljub temu da besedilo nekoliko nagajivo pove, da »ti dobro veš, kako te objamem; ti dobro veš, kako te vzamem; ti dobro veš, sem pač drugačen, zelo drugačen« od drugačnosti odmakne in postane takšen kot vsak. Človek s potrebo po bližini.
Tako nežnost kot energičnost najdeta svoje mesto v pesmi Našel sem jo tam, ki v tej jeseni še vedno malce zadiši po morji, plaži, soncu in poletju. Brez socialnih konotacij tokrat, kot pove, »glasba govori zase in prav tako govorijo besede, tudi vsebina človeške narave, ki želi kdaj za trenutek dominirati. Tudi na ulici obstaja nežnost z ljudmi. Obstaja nevpadljivost, nezavedno iskanje pristnega stika, prav tako podajanje moči in samoobrambe, saj kdaj začutiš tudi posmehljivost. Pomemben je trenutek.« Trenutek, ko jo najdeš. Tam, kjer si. Pa najsi bo ona ženska ali pesem …
Glasba in besedilo: Aleksander Novak
Aranžma in produkcija: Gaber Radojevič
Promocijske fotografije: Ivo Gregorič