(rock, psihodelija)
Crimson so začeli kot akustični trio in v tej obliki delovali tudi vzporedno s svojo kasnejšo električno inkarnacijo. V različnih obdobjih svojega aktivnega delovanja so dajali poudarek bodisi na glasbo tujih avtorjev in rock bandov iz 70. let prejšnjega stoletja (Neil Young, Pink Floyd, Led Zeppelin, The Doors, Jethro Tull) bodisi na avtorski material, ki ga deset in več let kasneje obujajo v studijski različici.
Avtorski material se giblje med rockom, ki ga inspirira obdobje 70. let, stoner rockom, grungeom, heavy metalom, countryjem in ambientalnimi akustičnimi ekskurzi.
[mp3-jplayer width=”100%” tracks=”From The Beginning@Crimson-From_The_Beginning_(live_2003).mp3, State of Welfare Part Zero@Crimson-State_of_Welfare_Part_Zero_(live_jam_from_the_studio_2011).mp3″]
Biografija:
Zgodba o Crimson se je začela leta 2000, ko so se kitaristi Samo Turk, Aljoša Žnidaršič in Rok Juhas v začetnih letnikih gimnazije odločili narediti band treh akustičnih kitar po vzoru Crosby, Stills, Nash & Young (od tod začetno delovno ime Žnidaršič, Turk & Juhas). Prvi nastop so imeli na »svoji« Gimnaziji Piran in tu je že bil prvi uspeh – kljub kričečemu neznanju, so si na ta način priborili zadostno oceno iz matematike vse do konca šolanja, kajti profesorica matematike je bila deklarirana oboževalka Neila Younga.
Po letu delovanja v tej postavi glavnega vokalista Juhasa zamenja Simon Omahen, s katerim band dobi več motivacije za ustvarjanje avtorske glasbe. Na svojem prvem koncertu v tej postavi, ki pade na prvo obletnico bandovega prvega koncerta nasploh, že odigrajo zametke avtorskega projekta, ki dobi ime »The Screaming of an Echo« in ga band posname leta 2002 na domač računalnik s poraznim rezultatom, ampak posneto idejo, kar bo prišlo prav skoraj deset let kasneje.
Istega leta vzporedno zaženejo še električno različico banda (Turk in Omahen na kitarah, Žnidaršič na basu in Devid Bizjak na bobnih). Žnidaršiča na basu kaj kmalu zamenja Janez Volmajer, še en kitarist z izposojenim basom in s tem band vstopi v obdobje, znano tudi kot »Medežija tour«.
Leto 2003 se zapiše v zgodovino kot leto nesoglasij v bandu. Marca skupino zapusti Volmajer in električni band začasno razpade. Mesec kasneje v izolskem Mi-klubu odigrajo še svoj zadnji akustični koncert. Kasneje se v električni zasedbi spet zberejo z Žnidaršičem na basu, nato band zapusti še Bizjak, za kratek čas ga nadomesti Timi Eler, vendar je pravljice hitro konec in band dokončno razpade konec leta 2003. Iz zadnje postave evolvira band Strawberry Jam.
V naslednjih letih se člani mudijo v bandih Claudya in Strawberry Jam, ampak se na pobudo Bizjaka leta 2005 spet zberejo za en koncert – tokrat z Mitjo Pohlenom (Somrak, ex-Nabiska) na basu. To se izkaže kot njihov do danes zadnji koncert v živo.
Nesojeni album iz leta 2002 Turku ne da miru, zato sedem let kasneje pripravi teren za ponovno snemanje tega albuma. S tem namenom zbere glasbenike iz banda Toxine, ki naj bi to idejo realizirali. Postava Turk, Omahen, Jaša Hedžet (bas) in Gregor Brajkovič (bobni) ne pride do cilja, vendar z basistom Matjažem Karlovčcem (Meduzalem, ex-BluesBack, Suisound, Hiram) leta 2011 končno stopijo v studio in začnejo proces oživljanja preteklosti. Ta proces leta 2013 prihaja h koncu, rezultat pa je več kot zadovoljiv.
Trend nakazuje, da zgodba o Crimson še ni končana. Crossroads.
[tabgroup][tab title=”Zasedba”]
- 2011 Samo Turk / Simon Omahen / Matjaž Karlovčec / Gregor Brajkovič
Pretekle zasedbe:
- 2000 Samo Turk / Rok Juhas /Aljoša Žnidaršič (akustična)
- 2001 Samo Turk / Simon Omahen / Aljoša Žnidaršič (akustična – traja do 2003)
- 2002 Samo Turk / Simon Omahen / Aljoša Žnidaršič / Devid Bizjak, Samo Turk / Simon Omahen / Janez Volmajer / Devid Bizjak
- 2003 Samo Turk / Simon Omahen / Aljoša Žnidaršič / Devid Bizjak, Samo Turk / Simon Omahen / Aljoša Žnidaršič / Timi Eler
- 2005 Samo Turk / Simon Omahen / Mitja Pohlen / Devid Bizjak
- 2009 Samo Turk / Simon Omahen / Jaša Hedžet / Gregor Brajkovič
[/tab][tab title=”Diskografija”]
- “Prvenec” (2013, v pripravi)
[/tab][/tabgroup]
