Dej še’n litro – Progressive Balkan Movement

Progressive Balkan Movement (samozaložba, 2014) je šele drugi studijski izdelek zasedbe Dej še’n litro. »Šele« zato, ker so nedavno obeležili že 15. obletnico delovanja. Zaradi »impacta«, ki ga trubaška glasba pusti ob živi izvedbi, nas je zanimalo, kako so se glasbeniki tega lotili v studijskem okolju.

Aranžmaji so direktno prenešeni iz odrskega v studijski kontekst. Album tako ne ponudi presenečenj v primerjavi z živo izvedbo, zato žive ostanejo tudi konstantne aluzije na alkohol. Tako ime skupine, kakor tudi istoimenski uvodni poziv prve »skladbe«, odkričan na način klica in odgovora implicirata te povezave, ob katerih pa se ne bomo pretirano ustavljali, saj so Dej še’n litro v tem diskurzu pravzaprav nastali in obstali.

Začetne skladbe napovedujejo všečen in energičen izdelek. Sploh lomljeni ritmi so svetla točka albuma (Deset osmin, Hej). Cuba libre se v duhu naslova naslanja na kubansko tradicijo, skladba Pali, celoten album je sicer – pohvalno – avtorsko delo, pa nekoliko preveč spominja na Predinovo Mravljinčarji in čeladarji. Tu se album prevesi v drugo polovico, ki pa je bistveno manj zanimiva – simbolično jo uvaja »skladba« Đezz, katere podnaslov sugerira, da gre za »free jazz performance«, kar pa ta intermezzo niti od daleč ni – je zgolj nepotrebna zajebancija, ki izven odrskega konteksta izgubi svojo morebitno humorno plat in do jazza izpade predvsem podcenjujoče. Sledita ji neobvezni medium tempo Jezus blues, in aranžmajsko nekoliko bolj zanimiv Basin Street Groove.

Ker tovrstne zasedbe definira prisotnost in odziv publike (lahko bi rekli, da je publika del banda), smo z zanimanjem pričakovali Rhapsody in Glue, posneto v živo, a nas je slab posnetek žal hitro prizemljil. Vtis spet nekoliko izboljša predzadnja skladba Progressive, kljub rahli začetni neuigranosti trobil, a takoj zatem album zaključi moteče razglašena a cappella skladba Glaž terana.

Čeprav dober dokument o aktualnem delovanju banda, je v tej obliki to izdelek brez (izrazitih) umetniških ambicij. Z njega lahko razberemo, da motiv banda ni koncept »z glavo na zabavo«, temveč bolj »več, kot spijemo, boljši smo«. Z malo kreativnosti bi glasba albuma Progressive Balkan Movement lahko postala studijski »statement« (kot drugi obraz žive izvedbe), nenazadnje bi tako bolj upravičili besedo “progressive” v naslovu. Težava studijske aktivnosti zasedb tega tipa je v »impactu«, ki ga trubaška glasba pusti ob živi izvedbi in se na poti v studio praviloma izgubi – tudi to je najbrž razlog za skromno studijsko aktivnost. A ravno zato bi bilo več kot dobrodošlo, če bi si v studiu privoščili bolj neoporečne izvedbe in več produkcijske drznosti. Instrumentalnim komadom bi hkrati lahko privoščili naslove, ki bi odpirali domišljijo in tako ponudili boljšo celostno izkušnjo.

A vzemimo kot pozitivno, da se album »litrašev« ne trudi biti nekaj, kar ni. V naslanjaču si ga zato najbrž ne boste privoščili, a temu niti ni namenjen – raje ga zavrtite na domačem žuru. Digitalni zvok sicer ne dohaja žive izvedbe, a če ubogate uvodne krike »Dej še’n… LITRO, dej še’n… LITRO«, bo to kmalu nepomembna malenkost.

Skladbe

1. Dej še’n litro

2. Deset osmin

3. Nejcov čoček

4. Pali

5. Cuba libre

6. Hej

7. Đezz (free jazz performance)

8. Jezus blues

9. Basin street groove

10. Rhapsody in glue

11. Progressive

12. Glaž terana