D´Hamrs & Gojc

23 novembra, 2013

2111

D´hamrs and Gojc featured — D´hamrs and Gojc (foto: Arhiv benda)

(Kabare)

Kraj: Izola, Škofije Leta delovanja: 1994 – 1996

[mp3-jplayer width=”100%” tracks=”Domovina Ljubezen Moja@D_Hamrs_and_Gojc-Domovina_ljubezen_moja.mp3, Ko Sosedu Koza Crkne Slovenc Ma Žur@D_Hamrs_and_Gojc-Ko_sosedu_koza_crkne_Slovenc_ma_zur.mp3, Jezni Mladenič@D_Hamrs_and_Gojc-Jezni_mladenic.mp3, Vetrovi Pojo@D_Hamrs_and_Gojc-Vetrovi_pojo.mp3, Ta Zaljubljena@D_Hamrs_and_Gojc-Ta_zaljubljena.mp3, Balkan@D_Hamrs_and_Gojc-Balkan”]

D’Hamrs & Gojc je bila obalna skupina, ki je delovala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Ideja o skupini se je kuhala in zakuhala v izolskem lokalu Krog, kjer so se zbirali post-zebrski člani in lokalni veljaki (Benčič, Jeraša), radi pa so prihajali tudi ustvarjalci iz drugih koncev države, med drugim pa tudi Gojmir Lešnjak – Gojc, ki je idejni vodja projekta D0Hamrs & Gojc. V duhu snovanja novega projekta je počasi nastajala ideja, ki se je začela tudi materializirati. Skupina je okoli imela veliko nastopov po odrih slovenskih gledališč, nekaj nastopov na televiziji, nato po letu, dveh, se je projekt izpel. Značilnost tega projekta je predvsem ta, da je v res kratkem času bil izpeljan na zelo profesionalnem nivoju.

Biografija:

Boris Benčič (vodja skupine Zebra Imago), kasneje Zebra) se je z oskarjem nagrajeno kostumografinjo Zvonko Makuc spoznal na snemanju filma “Srčna dama” leta 1989 na Korziki. Film je bil ena zadnjih koprodukcij Viba filma z drugimi jugoslovanskimi produkcijskimi hišami, ki pa menda ni nikoli prišel v kinodvorane. Poznanstvo med Makučevo in Benčičem je bilo pomembno predvsem zato, ker je na tak način spoznal Gojmirja Lešnjaka – Gojca ravno v času, ko je ta deloval v tržaškem gledališču. Gojcu se je porodila ideja o predstavi, ki bi bila nekoliko bolj “kabarejska” in bi vključevala tudi politično satiro, po vzoru italjanksega načina podajanja gledaliških in televizijskih vsebin. Za izvedbo take ideje je bil potreben bend, zato je Benčič ponudil “svoj” bend Zebra. Takratno skupino Zebra (akustični nasledniki skupine Zebra Imago) so sestavljali Gorast Radojevič, Armando Šturman, Kristjan Kalaba, Simon Černe ter Ivo Marc. Uradni začetek delovanja skupine sega v september 1994 z “naborom” novih članov, začenši z bobnarjem. Armando in Gorast sta namreč želela v skupini imeti bobnarja, po vzoru Animal-a z Muppet Showa. Edina taka “obalna opcija” je bil Ajk Širca (ki je pred tem bobnal v skupini Flowers Powers) zato ga povabita k sodelovanju. S prihodom Ajka in starih Ludwig bobnov (sposojenih od Franka Marušiča) je skupina pričela vadit v zaklonišču v Jagodju. Kristjana Kalabo so člani “prepričali” v igranje harmonike, kasneje pa je z njimi pričel sodelovati še Uroš Maver (ki je igral klaviature) ter Janja Zorko. Kmalu zatem je Armando uspel zagotoviti vadnico v centru Izole in sicer prostorih bivšega Radia Morje, kjer so bili pogoji za delo precej boljši. Gojc (ki je drugače bil avtor vseh tekstov) je v tistem času imel napisanih nekaj pesmi (Domovina ljubezen moja, Naj sosedu koza crkne, ipd.), kasneje so kot skupina pričeli z ustvarjanjem kompleksnejših kompozicij, ki so imele zahtevne tekste in so sprva zvenele precej turobne. Februarja leta 1995 je skupina začela z intenzivnimi vajami na Kureščku (Romarsko središče nad Ljubljano), v Gojčevi hiši. V tem času so se pridužile še članice (takrat študentke na AGRFT-ju) Iuna Ornik, Metka Trdin ter Barbara Cerar. S prihodom novih članic, se je ustvarjalni zagon še povečal in so tako poleti istega leta začeli s snemanjem plošče v koprskem Studiu Hendrix in jo zaključili v Cruise Control studiju v Amsterdamu. Septembra je bila plošča dokončana in pripravljena za trg, ne pa tudi gledališka predstava, ki naj bila premiera ob izidu plošče. Gojc je bil dogovorjen za datum (nedelja 24.9.1995) v mestnem gledališču Ljubljana, vendar do petka pred premiero predstava sploh ni bila pripravljena. V dveh dneh so tako člani skupine z Gojmirjem Lešnjakom na čelu in ob taktirki Zijaha Sokolovića predstavo uspešno pripravili in jo z nemalo težav, v razprodani dvorani v nedeljo izpeljali. Skupina je predstavo ponovila šestinpetdeset krat (po besedah Armanda Šturmana) po celotni Sloveniji, od večjih mest niso nastopili le Novem Mestu in na Jesenicah. Septembra 1996 bili del spremljevalnega programa Borštnikovega srečanja v Mariboru ter v Trstu v sali Tripcovich na kocertu “Riccordando Bassaglia”, na kateri je nastopil tudi legendarni italjanski pevec Gino Paoli. Zaradi preobsežnega urnika nastopov je skupina imela tudi nadomestne članice (ki so za določene koncerte nadomestile Barbaro, Iuno ter Metko) in sicer Lara Jankovič, Barbara Medvešček in Janja Zorko. Skupina je aktivno delovala do jeseni leta 1996, zadnjič so nastopili v Kočevju.

[tabgroup][tab title=”Zasedba”]