S strani obalnih glasbenikov trenutno precej oblegano polje etno glasbe je bogatejše za še en izdelek. To je plošča Ragbag dvojca Diatonic Strings Duo.
Hiter pregled zadnje strani ovitka razkrije izvor posameznih skladb: le-te so nabrane z različnih koncev Evrope, kar spomni na kolege Istranbul, ki so lani z albumom I svi na okolo ubrali podoben princip, segajoč tudi čez meje Evrope. Tu se sicer vse podobnosti končajo, zanimivo pa je opazovati razlike med tema dvema zasedbama. Elementarno-instrumentalni Diatonic Strings Duo proti ornamentirano-večglasnim Istranbul; pester instrumentarij Istranbula, ki pa ne vsebuje harmonike, niti violine. Ta dva in samo ta dva instrumenta, natančneje diatonična harmonika in violina, pa sestavljata celotno zvočno sliko DSD.
Že uvodna skladba Belgium Schottische nakazuje bolj ali manj tradicionalističen pristop k aranžmajem – harmonikar Manuel Šavron z levo roko skrbi za ritem in spremljavo, medtem ko se na lead-ih izmenjujeta njegova desna roka in violinist Rok Kleva Ivančić – in ležerno izvedbo. Makedonsko-srbska (Vlatko Stefanovski i Miroslav Tadić sta taista kombinacija v mesu in krvi) Jovano vranjanka napetost dvigne, a prvi pravi dramski zasuk in spremembo v zvoku doživimo v skladbi Maggie’s Pancakes, kratkem violinskem solu, ki za antitezo takoj zatem prepusti harmoniki daljšo uvodno besedo v Ne ouri, ne sejaj/Tri sestrice. Kvarte, ki groteskno zarežejo v zvočni prostor, nakazujejo istrsko poreklo venčka Little Istrian Suite, skandinavska umirjenost v skladbi Tusen Tankar pa pripravi teren za ponovno bolj dinamičen Ethno Medley. Nezgrešljiv sedem-osminski takt v Makedonsko devojče je repriza pred zaključnima skladbama; violina pot zaključi nekje v Bretanji z Bourée de Mondford/Breton An dro, harmonika pa z melanholično Zrejlo je žito pripelje album v Prekmurje in mu pusti žalosten izzven.
Ragbag je relativno kratek album, kar ni slabo, saj bi bil preprost inštrumentarij težko kos obsežnejšemu izdelku. Diatonic Strings Duo zares orje ledino predvsem pri detabuizaciji diatonične harmonike in njeni umestitvi v doslej še neslišan kontekst. Je korektno zastavljen prvenec, ki pa nas pusti v pričakovanju aranžmajsko drznejšega naslednika.
Album je izdan pri založbi Celinka, ki vztrajno pridobiva renome »velike« založbe, kljub nekaterim korakom v pop kulturo pa zaenkrat ohranja visok umetniški nivo. Tovrstne izdaje namreč ne obetajo visokih (oziroma nikakršnih) zaslužkov od prodaje – prodajanost je sicer pogosto, ne pa vedno, obratno sorazmerna s kvaliteto –, zato je to, da takšen album izda »velika« založba, treba pohvaliti. Od ostalih slovenskih založb česa takega, kljub temu, da danes založbam ni treba v izdelek vložiti niti centa, žal ne pričakujemo več.
Seznam skladb: