Začetek oktobra je obeležil diskografsko vrnitev Draga Misleja Mefa. Kot kaže, je Mef presodil, da je medij t.i. knjigozvočnice prava stvar za današnji čas in tako kakor v slučaju predhodnega albuma Ljubljanska 45 (Graffit Line Izola, 2022), tudi tokratni album Novele (Graffit Line Izola, 2024) predstavlja v obliki knjige z dodatkom USB ključa ali CD-ja.
Literarni del projekta je sestavljen iz zgodb, ki so ali tudi niso povezane z zvočnim delom, ki je bil v večjem delu realiziran v Ocean Spiral Studiu Andree F. na Tenerifih, deloma pa v koprskih Studiu Hendrix in Trylobyte Mix Room. Po nenadnem, a očitno dlje pripravljajočem se razhodu z Narodnoosvobodilnim bandom je snemanje v celoti opravila majhna ekipa glasbenikov: Mef (vokal, akustična kitara), Andrea F. (kitare, bas, programiranje), Iztok Cergol (klaviature, harmonika, violina, trobenta), Richard Gonzalez (bobni) ter Tony McGill (klaviature).
Prijaznih 38 minut albuma Novele je razdeljenih na 10 skladb z besedili, polnimi značilnih na eni strani hudomušnih, na drugih pa otožno zasanjanih zgodb. Glasba jih podpira na način, da ne prevzema pozornosti, kljub temu pa je aranžmajsko zanimiva in produkcijsko sodobna, da se poslušalec ne zaveda, da gre pravzaprav za kantavtorsko “ploščo”, ki bi najbrž enako dobro funkcionirala tudi zgolj z akustično kitaro in Mefovim še za spoznanje bolj raskavim glasom kot nekoč – z izjemo v slovenščino prepesnjene Fleetwood Mac priredbe Oh Well, ki je, ker naj bi bila “preveč zajebana” (po besedah Andree F.), na svoj trenutek čakala že od časov Desetega brata naprej.
Album zveni koherentno, saj je bil (drugače kot nekaj albumov pred njim) posnet v relativno kratkem času, nekatere skladbe so celo nastale tekom snemanja. To se je zaradi Mefove zasedenosti lahko zgodilo samo na način, da so ga praktično brez njegove vednosti spakirali na letalo za Tenerife, kjer je nekaj dni brez večjih distrakcij intenzivno delal na albumu. Kar se songwritinga tiče, se Mef drži preverjenih prijemov. Je pa zato slišati več drznosti pri produkciji – Andrea F. je Mefov producent že vse od prvenca Najboljše so padle (Primitivc glasbic, 2001). To bi sicer lahko povzročilo predvidljivost končnih izdelkov30, a je ravno nasprotno. Vsak od dosedanjih šestih samostojnih albumov nosi bolj ali manj svoj zvokovni pečat; zagotovo k temu pripomorejo tudi menjave v spremljevalni ekipi glasbenikov v studiu. Esenca pa vsekakor ostaja vseskozi enaka. S čimer ni nič narobe, tudi Neil Young je na koncertnem albumu Year of the Horse na vzklik oboževalca “They all sound the same!” odgovoril “It’s all one song!” Pa ne le Young, tudi Marko Vuksanović “vedno poje isto pesem in snema isti film”.
Mef je – tokrat brez pomoči Narodnoosvobodilnega benda – znova dostavil hvalevreden izdelek, ki stoji z ramo ob rami s predhodnimi albumi. V večnost bodo tako vsekakor odšle vsaj Ne bom ti pisal pesmi, Vrni uro nazaj, Kozarec iluzij, Ne kvari mi vsega ter Valček in blues, pa še katera.
Na koncertni turneji material v živo predstavlja nov spremljevalni band z logičnim imenom Novele (Gregor Brajkovič, Jaša Hedžet, Aljoša Mislej, Maj Špacapan, Matteo Riverani). Pred začetkom turneje je Mef po socalnih omrežjih grozil, da razmišlja o prenehanju s koncertiranjem. Upajmo, da si je po odličnih odzivih – kamor sodi tudi ta recenzija –, premislil.
Skladbe:
- Ne bom ti pisal pesmi
- Vrni uro nazaj
- Skladiščna 10
- Pesem, ki je ni
- Kozarec iluzij
- Ne kvari mi vsega
- Valček in blues
- Pada noč
- Knjige
- Oh Well
Zasedba:
Drago Mislej Mef: akustična kitara, klavir, vokal
Andrea F: akustične, električne in steel kitare, bas, klaviature, spremljevalni vokal, programiranje, tolkala
Iztok Cergol: klaviature, harmonika, violina, trobenta, spremljevalni vokal
Tony McGill: klaviature
Richard Gonzalez: bobni
Foto: Janko Lipovšek