Dan žena v znamenju Grafenberga in Folpov
Izolski Hangar bar je v soboto 8. marca gostil dve avtohtoni obalni zasedbi, ki se odzivata na ime Folpi ter Grafenberg und the Alkotesters in tako marsikomu popestril praznik žensk. To je bila tudi dobra priložnost, da kombinacijo omenjenih bendov po dolgem času doživimo tisti, ki smo jih zamudili ob koncu lanskega leta v Tisa baru, oziroma, da večina prisotnih podoživi takratne prijetne občutke.
Prvi so svoj skoraj uro in pol dolg repertoar odigrali Grafenberg und the Alkotestersi, ob tem pa nam ponudili obilico navdihujočih avtorskih komadov. Glasba, katero ni mogoče natančno definirati, saj vključuje elemente rocka, skaja, reggaeja, punka, folka in še kakšne druge zvrsti, se s svojo lahkotnostjo izvrstno veže na tovrstni barski ambient. To pa ima tudi svojo slabo plat, saj prisotni obiskovalci nastopajočim niso namenjali pretirane pozornosti. Vendar se lepo usklajena štiričlanska zelo duhovita – tukaj s svojo norčavostjo velik delež prispeva vokalist Igor – zasedba ni pustila zmotiti in svoj nastop izpeljala kar se da profesionalno.
Po okoli pol ure dolgem premoru so oder tokrat okupirali, na izolskem območju že kultni, etnorockerji Folpi, ki nastopajo le še priložnostno, vendar se to na srečo dogaja vse pogosteje. Folpe odlikuje unikaten slog, kateremu največ prispeva Eugenovo izvrstno igranje harmonike, kar popestri ostalo klasično rock zasedbo principa kitare, basa in bobnov, ter na tak način ustvarja večjo melodičnost že tako zelo spevne glasbe. Na to, da je bil nastop izvrsten je kazal predvsem odziv publike, saj je nastopajočim namenjala dosti več pozornosti kakor njihovim predhodnikom, za kar pa je bila nedvomno zaslužna tudi že zgodnja ura oziroma nivo razposajenosti. Mirne vesti lahko rečem, da Folpi ne razočarajo nikoli, ob tem pa mi na misel pade vprašanje o razlogih, ki naj bi botrovali temu, da se zasedba še ni prebila na vrhe slovenske alternativne glasbene scene?
Kakorkoli. Pomembnejše je, da imajo bendi dovolj motivacije za nadaljnje ustvarjanje in navduševanje svojih privržencev, katerih, po videnem v soboto, ni malo. Tukaj pa gre velika pohvala predvsem posameznikom, ki se angažirajo za organizacijo tovrstnih dogodkov na slovenski obali in na tak način držijo obalno glasbeno sceno pri življenju.
Avtorica prispevka: Zara Kastelič
Fotografije: Primož Mislej
