Incarnated – The Dawn Of Slaveland

Incarnated – Metalska oporoka

Prvenec death metalske skupine Incarnated je po dolgi inkubacijski dobi in temačnih dneh, v katerih so odpadali nastopi in je kazalo na zaključek delovanja skupine, le dočakal luč dneva v letošnjih zgodnjih poletnih dneh. Kljub temu, da je album v virtualni izdaji tudi izšel – »The Dawn of Slaveland« je namreč dostopen le na spletu – je skupina bržkone zaključila skupno pot. Zaključek se je kot prej rečeno napovedoval že pred izdajo CD-ja, zato s(m)o tisti, ki s(m)o imeli srečo doživeti nastop skupine, z grenkim veseljem dočakali omenjeno izdajo. Vsekakor gre Incarnated pohvaliti, da so, ne glede na vse spore, zaključili s snemanjem in ponudili dokaze o svojih metalskih veščinah.

Skupino Incarnated so sestavljali pevec Aleš Prinčič (Root a Baloota, Hiram), kitarista Marko Kocjančič (Žižolath) in vseprisotni Andrej Rot (Stino, Q2O, itd.), na basu Ivan Umer in na bobnih veteran Luka Bašič (Revolver, Hiram, Bloodsuckers, itd.). Skupina je celoto skladb posnela s pomočjo Denisa Schera, ki je pred tem sodeloval npr. na zadnjem CD-ju No Limits – Hard Core (2013). Scher in Incarnated so nekje med Koprom in Izolo tudi izoblikovali končno zvočno sliko, naslovnico, ki nekoliko spominja na dela Travisa Smitha, pa je prispeval Valter C.

Slaveland otvori četico osmih pesmi in napove tempo celotnega izdelka. Zvok se giblje nekje med švedsko produkcijo (Prvi Arch Enemy ali At The Gates) in ameriško (Morbid Angel in novejši Nocturnus). Vokal je barvit in ogromen, sicer se večinoma drži kričečih linj in kruljaštva, ne da bi pri tem zanemaril razumljivost besedila. K prodornosti vokala pripomore ritem sekcija (Umer in Bašič), ki brez samovšečnega tehniciranja dodata težo končnemu zvočnemu tlaku. Direktnost in udarnost pripomoreta tudi k celotnemu zvoku, ki pusti dovolj prostora razigranim kitaram. Ti dve na trenutke zapeljeta po poteh Billa Steera in Michaela Amotta (Carcass), prav tako se ne sramujeta na hitro skreniti v smeri Jasona Beckerja in Martya Friedmana (Cacophony). Vsekakor je poslušanje osmerih skladb zanimivo, saj se poleg omenjenih vplivov sliši še mnogo več. Žal je iz zvočne slike vidna nekoliko običajna zvočna produkcija, ki se ne oddalji od večine doma zvarjenih metalskih in drugih produktov. Nasprotno, kot že rečeno, so komadi zanimivi in kljub metalskim šablonam niso zaciklani v monotonijo trenutne metalske ponudbe – globalno gledano! Število koncertov, ki so jih izpeljali v svojem kratkem delovanju, pa najverjetneje potrjuje prej omenjeno trditev. Med drugim moram omeniti, da je njihov material bistveno boljše grizel na odru, čemur smo bili priča v sežanski Podlagi.

Na nek način se zgodovina ponavlja in opazujem, da so priobalne death metalske skupine v večini po prvencu obsojene na poslednjo pot. Za primer lahko navedem Nabisko in Hiram. Kultni Decadence pa niso uspeli ustvariti spodobnega demo posnetka in so tako utonili v pozabi, oziroma kakor metalci radi rečejo, v legendo. Iz njihovega prahu so kasneje vzniknili prav Hiram. Slednji so poželi dobre kritike po Slovenji in verjetno na nek način postavili temelje za nastanek Incarnated. The Dawn of Slaveland bo tako ostalo pričevanje kratkega zametka surovega obalnega death metal banda, ki se žal ni razletel v kakršno koli podobno nadaljevanje. Tega seveda ni mogoče zagotovo trditi, saj je prihodnost še neznana in je lahko taka zapuščina plodna za nove začetke. Bomo videli/slišali.

Dodatek: Tokrat je recenzija opisne narave, zato je podana ocena zgolj simbolična.