 je druga plošča obalne zasedbe istRaNbuL.){kind=link}
Obujanje ljudskih napevov že od nekdaj tvori konstantno glasbeno ponudbo, vzporedno moderni in popularni glasbeni produkciji, vendar je v zadnjem dobrem desetletju moč opaziti poudarjeno prepletanje teh dveh tokov. Terra Folk, Katalena, Rudi Bučar in Eva Hren so samo nekatera od »večjih« imen, ki jih v tem času povezujemo s tovrstnim pristopom. Mednje se je v zadnjih štirih letih dodala še obalno-osrednjeslovensko-štajerska naveza istRaNbuL, ki je svojo pot začela leta 2007 kot glasbena delavnica pod vodstvom Maje Bjelica, se po nekaj obiskih Istanbula leta 2010 prepoznala kot band, pred dnevi pa je izdala svoj prvi dolgometražni album i svi Na okoLo (samozaložba, 2014).
Da je istRaNbuL drugačna pasma od ostalih živali iste zvrsti, so nakazali že z demo izdajo Music in Progress (samozaložba, 2012), leto kasneje pa še s koncertom na festivalu Jeff, kjer so poželi kup superlativov. Zato so bila pričakovanja ob premiernem poslušanju prvega »pravega« albuma ustrezno visoka. Zasedba ni skromna: pet vokalistov, ki se jim občasno na vokalu pridružijo še trije siceršnji instrumentalisti, štiričlanska brass sekcija, kitarist ter dva tolkalca z občasno pomočjo še treh.
Uvodni takti uvodne skladbe Dajte najbrž namenoma zvenijo konvencionalno – istrsko – ljudsko, vendar jih po prvi kitici zamenjajo neparni ritmi in trubaški aranžmaji štiričlanske brass sekcije, ki napovejo pristop, ki bo uporabljen skozi cel album. 13-članski band energičnost ohrani tudi v prvem vrhuncu albuma, skladbi Rumelaj, kjer s kvartnimi intervali blestijo vokalistke in vokalisti. Belokranjska Jabuko dobi po uvodu, inspiriranem pri Chucku Berryju, pridih bluesa, za kar je primarno zadolžen vsestranski kitarski mojster Jan Jarni, medtem ko globalni ljudski hit Katjuša iz izvorno ruskega konteksta prestavljajo po svetu tako, da je vsaka kitica ambasador svojega jezika in glasbenega sloga (ruska polka, nizozemski marš, francoski koral, ruski punk, francoska rumba, nemški schranz in slovenska polka). Po skoraj desetminutem atraktivnem zvočnem napadu sledi umiritev s skladbo Venci, kjer uigrana ritem sekcija podpira otožno zamaknjen vokal Nuše Ofentavšek, ki pričara nov slušni presežek. Instrumentalni intermezzo pripade klarinetistu Žigi Fabbru, ki smo ga po saksofonskem desetletju končno spet dočakali s klarinetom. Baladno vzdušje za kratek čas prekine turška Kurdilihicazkar Longa, ki z vztrajnim mešanjem stilov pripravi teren za venček SLOnga, kjer v treh kiticah obdelajo šest slovenskih ljudskih pesmi – po dve naenkrat. Če hočete poslušati samo eno, z gumbom utišate en ali drugi zvočnik. Stilsko so umeščene, kot je na torkovem koncertu v koprskem Circolu napovedal vokalist Miha Jejčič in čemur si ne drznem dodajati ničesar, »od slovenske melanholije do govedine«.
Album zakoraka v drugo polovico manj intenzivno, a le na prvi posluh. Turška Nikriz Longa se ne brani sobivanja z reggae podlago, v prekmurski Fčelica se kot solist predstavi kontrabasist Aljoša Struga, jamajška Linstead Market bolj kot jamajško zveni kubansko, zato pa Istregiska privzame to pogrešano identiteto, kajti kot že ime pove, gre za istrsko pesem, ki je preoblikovana v reggae in ska ritme. Ajde Guantajano, v naslovu mešanica balkanskega in kubanskega izročila, v resnici pa vsebujoč tudi precejšen brazilski melos, uvaja zadnjo skladbo na albumu, Puna je Pula, ki simbolično album pripelje »domov«, v Istro.
Po bonus komadu pride čas za refleksijo, kjer ne moremo mimo tega, da so istRaNbuL ustvarili dolg, a vrhunski izdelek. Prva polovica plošče zaradi všečnosti na prvo žogo zveni bolj atraktivno (za to poskrbijo predvsem znane melodije, zapakirane v originalne aranžmaje). Po večkratnem konzumiranju tudi preostanek plošče ne zaostaja, je le bolj jamajško ležeren. Po kriterijih izvedbe in zvoka, predvsem pa originalnosti so relativno mladi in relativno neznani glasbeniki in glasbenice prekosili marsikatero uveljavljeno ime s slovenske glasbene scene in bi si očitno zaslužili primerljivo prepoznavnost. Koliko jim bo izogibanje Sazasu in založbam pri tem pomagalo, je seveda drugo vprašanje, a če odmislimo realnost music businessa imajo izpolnjene vse predpogoje, vključno z grafično komponento.
Če gojite naklonjenost do fizičnih nosilcev zvoka, vam namreč že ob stiku s CD-jem pade v oči vrhunski design, ki je predvsem delo vsestranskega piranskega umetnika Vaska Vidmarja (večina ga je najbrž, če ne prej, zasledila na letošnjem Jeffu, kjer je skozi vse večere razstavljal svoja dela). Ročno izpisani teksti so v popolnem sozvočju s tem, kar nam band servira v glasbeni obliki. Trinajst besedil je napisanih izpod peresa prav takega števila članov, ki vsak s svojo pisavo še doprinesejo h karakterju posamezne skladbe.
i svi Na okoLo je odličen album (kot tudi celoten izdelek), ki ljudske glasbe ne reproducira na »tradicionalen« način, ampak jo aktualizira in hkrati ne elitizira. Zvočno zasedba (tudi zaradi enega samega harmonskega instrumenta, pa še to ni vsak kotiček zapolnjujoča klaviatura) pušča dovolj prostora v aranžmajih, da se lahko selijo v neštete glasbene stile, kjer so povsod doma, a nikjer popolnoma. Prav kot glasba, ki jo igrajo. istRaNbuL raje kot da bi čistunsko reproducirali »tradicionalno« glasbo, kažejo pestrost prehodov med kulturami v vseh svojih barvah. Tam, na teh križiščih, se namreč dogaja nepredvidljivo in tam so sile, ki vlečejo družbo naprej.
Svoj izvod CD-ja lahko naročite na [email protected]
Skladbe
- Dajte (istrska)
- Rumelaj (rom(un)ska)
- Jabuko (belokranjska)
- Katjuša (ruska)
- Venci (prekmurska)
- Kurdilihicazkar Longa (turška)
- SLOnga (slovenska)
- Nikriz Longa (turška)
- Fčelica (prekmurska)
- Linstead Market (jamajška)
- Istregiska (istrska)
- Ajde Guantajano (srbska)
- Puna je Pula (istrska) + Balon i Tinkanje (istranbulska)
Zasedba:
- Aleš Zorec: bobni + činele (1–13)
- Aljoša Struga: kontrabas (2–3, 5, 7–10), el. bas kitara (1, 4, 6 11–12)
- Jan Jarni: kitara (1–12), tolkala (1–2, 4, 6–7, 12), vokal (1, 4, 9, 12)
- Jan Meznarič: pozavna (1–4, 6, 8, 11–12), rainstick (7), vokal (1–3, 7, 9–11)
- Jani Turk: bariton (1–2, 4, 8)
- Luka Kuhar: cajon (1, 3–4, 6–7, 9), bongos (6, 10–12), tolkala (1–4, 6–12)
- Maja Bjelica: vokal (1–6, 8–13), tolkala (6–7)
- Miha Jejčič: vokal (1–4, 6–7, 9–13), tolkala (4)
- Nuša Ofentavšek: vokal (1–9, 11–13)
- Robert Mušič – vokal (1–4, 6–7, 9–13)
- Sandi Štor: trobenta (1, 2, 4, 6, 8)
- Urška Forštnarič: vokal (1–4, 6–13)
- Žiga Fabbro: klarinet (1–3, 5–6, 8, 10, 12), zurna (7), melodika (4), galeb (7), vokal (1–3, 5, 7, 9–11)
Sodelujoči:
- Igor Vuk – snemanje
- Luka Kuhar – urejanje posnetkov
- Janez Križaj – oblikovanje zvoka
- Hana Vodeb – kamere
- Vasko Vidmar – risal
- Bjelma – zovitkala