V obdobju vdora digitalne tehnike v glasbeni ustvarjalni prostor je peščica ustvarjalcev po vzpodbudi Borisa »Primitivca« Furlana sestavila elektronsko skladbo z naslovom »Where is Freddie?«. Glasba je bila posneta v studiu radia Tartini, ko je ta še domoval v neposrednem centru Pirana, natančneje v mansardnem delu Tartinijeve hiše v Piranu. S kombinacijo analognih in novodobnih digitalnih aparatur je duo Yusta, ki ga sestavljata Alen »Feko« Fekonja (programiranje, glas in bas) in Sani Štefančič (klaviature) s pomočjo producenta Andrea »Effe« (glas in produkcija) zvaril vprašanje o izginotju znane britanske rock zvezde.
[mp3-jplayer width=”100%” tracks=”Yusta – Where is Freddie@Yusta-Where_is_Freddie.mp3″]
Sam zvočni zvarek predstavlja pravi eksperiment, saj se pri ustvarjanju srečata analogna in digitalna tehnika, ki iz določene perspektive nimata nič kaj dosti skupnega. »Snemali smo na trak, analogno, z mešalno mizo itd – nobenih računalnikov ni bilo vmes, nobenega software-ja ali pluginov ali sodobnih “bank zvokov”« pravi Effe in nadaljuje: »Ker smo imeli nek’ zelo rudimentarni način sampling-a, torej vzorčenja zvoka, je bila sinhronizacija s trakom in z željenim tempom komada precejšen problem – kar je zvenelo lepo sinhronizirano za nekaj sekund, je lahko že čez par taktov šlo narazen, sploh, ker so bile mikro variacije v hitrosti magnetofonskega traku ter MIDI sinhronizacija vsi dokaj “približni” sistemi«.
Freddie-ja niso našli, saj po besedah producenta »Obstaja ena malce bolj vsebinska, temnejša oz. introspektivna plat te pesmi: da ne bi šlo le za površno zafrkancijo v obdobju smrti Freddie-ja Mercuryja, sem iskal nek’ vsebinski ključ, zaradi katerega je nastal tisti mračni govorni del, ki sem ga posnel – vprašanje razkoraka med javno podobo in percepcijo, ter človekom, smrtnim bitjem.«
Zvokovno se »Where is Freddie?« približa post panku s stabilnim bitom v podlagi. Tako se igrivo prepletajo plesni trenutki z bolj temačnimi atmosferami, kjer pripovedovalec (Effe) prevzame poslušalca z nič kaj preveč plehkimi vsebinami in namigovanjem.
Veselimo se posnetka iz zaprašene shrambe, saj ta dokument priča o mešanici elektronike in panka, ki sta v 90 ih sobivala v tedanjih prostorih MKC-ja. Med drugim pa gre za še en zvočni zapis, ki spada v rastočo glasbeno zbirko Muzikobale.