Kontaktne informacije
TIC Koper
Titov trg 3
6000 KoperT: +386 (0)5 66 46 403
F: +386 (0)5 66 46 406
E: [email protected]
Trg je primeren za večje prireditve / koncerte s kapaciteto do 4000 ljudi. Krasi ga izjemna zgodovinska arhitektura.
Nekaj o Titovem Trgu:
Koper se je razvil na skalnatem otoku, ki so ga Rimljani poimenovali Capris in je od treh obalnih mest najbolj spremenil svojo podobo. Do današnjih dni se je tu izmenjalo kar nekaj vladavin in držav, ki so mu dali svoj pečat in tudi svoje ime: za Rimljane je bil to Capris; v času papeža Gregorja I (l. 599) Insula Capraria (kozji otok), za Bizantince (sredina 6. do 8. stoletja) Justinopolis; za oglejske patriarhe Caput Histriae (glava Istre), Benečani pa so ime spremenili v italijansko obliko Capodistria, katere slovenska različica je postala Koper.
Najdlje je na tem območju vladala Beneška republika (1279-1797), ko je Koper doživel močan gospodarski (trgovina, sol) in kulturni razcvet (slikarstvo, glasba). Še danes lahko občudujemo ostanke beneškega obdobja v mestni arhitekturi, ki je kljub velikim novodobnim posegom, ohranila svoj srednjeveški videz. To je tudi razlog, da je Koper vključen v združenje evropskih srednjeveških mest. V preteklosti je bil Koper otok, obdan z obzidjem, povezan s kopnim z lesenim mostom (proti Škocjanu), varovala ga je mogočna trdnjava – Levji grad, okrog Kopra pa so se raztezale obširne soline. Svojo vodilno vlogo je začel Koper izgubljati v 18. stoletju, ko je bil Trst proglašen za svobodno pristanišče, in jo dokončno izgubil s propadom Beneške republike.
V 19. stoletju pa vse do 1. svetovne vojne (vladavina Napoleonovega francoskega cesarstva 1806-1813 in Habsburške monarhije 1813-1918) se je začel Koper spreminjati v skladu z gospodarskim in družbenim razvojem. To je bil čas, ko so se začele krčiti soline in so bile leta 1912 dokončno ukinjene, mesto samo pa je začelo izgubljati podobo otoka. Leta 1825 je bila zgrajena druga cestna povezava s kopnim (Semedelska cesta), sredi 19. stoletja pa še obalna cestna povezava, nato morska povezava s Trstom in leta 1902 še železniška povezava Trst-Poreč.
Pod Kraljevino Italijo je mesto popolnoma izgubilo otoški videz z bonifikacijo opuščenih solin.
Čas po drugi svetovni vojni je prinesel veliko sprememb. Do dokončne postavitve meje, ko je bil Koper s podpisom londonskega memoranduma oktobra 1954 dodeljen takratni Jugoslaviji, je spadal pod jugoslovansko vojaško oblast v okviru cone B, najprej Julijska krajina, od septembra 1947 pa je bil del državne tvorbe z imenom Svobodno tržaško ozemlje. Ko je mesto postalo del Jugoslavije, se je popolnoma spremenila narodnostna sestava, ki je prinesla nove arhitekturne posege tako v samem jedru Kopra kot okolici, mesto pa je doživelo močan razvoj – pristanišče.
Danes je Koper tako gospodarsko kot tudi turistično naravnano mesto, ki razvija kopališki, navtični, športni in nakupovalni turizem. Postal pa je tudi univerzitetno mesto.
Fotografije: Jaka Ivančič / Radio Capris / Primorske Novice
VIR: Mestna Očina Koper