Razumeti kulturno udejstvovanje mladih se na prvi vtis mogoče zdi enostavno in za mnoge je lahko dejstvo, da ima vsak večji kraj takšno ali drugačno obliko mladinskega kluba/centra celo samoumevno. Vendar če podrobneje pogledamo, je realnost bistveno bolj kompleksna tako danes, kot ob samih začetkih/zametkih mladinskega kluba. V ospredju je nedvomno problematika avtonomije prostora, njegove neodvisne kulturne produkcije, ki je v principu namenjena javnemu dobremu. V nadaljevanju bo zato moč zaznati zelo različne pristope in oblike delovanja tovrstnega prostora v različnih zgodovinskih kontekstih kulturne politike mestne oblasti/vodstva. V pričujočem članku bova namreč poskusila prikazati raznoliko kronološko in tematsko genealogijo mladinskega kluba v Kopru od 60. let dalje. Pred tem je seveda osvetliti vsaj dva aspekta mladinskega kulturnega delovanja, ki ju je potrebno imeti v vidu. Kot prvo lahko govorimo o samem pojmu, torej konceptu oblike in vsebine kulturnega udejstvovanja mladih ali manj mladih v kontekstu nekega kraja, bolj specifično obalnega urbanega območja. Iz tega izhaja vprašanje kaj prebivalstvu kraja pomeni takšna oblika organizacije in zakaj je temeljna za kulturno produkcijo širše družbe. Temu se velja posvetiti v posebnem prispevku, saj gre za razvejan celosten pristop k razumevanju pomena mladinske kulture, kot skupnega/javnega dobrega, če jo seveda predpostavljamo kot alternativo zasičenosti komercialne kulturne produkcije. Midva se bova tokrat osredotočila na drugi aspekt, ki predstavlja dejanski fenomen mladinske kulture, torej praksa, ki se je vzpostavila s strani mladih pri uveljavljanju svoje vloge v družbi in sooblikovanju kulturnega dogajanja mesta Koper. Pri tem se postavlja vprašanje kako, na kakšen način se je to dogajalo. V našem primeru govorimo o kulturi mladih (srednješolci kot iniciatorji sploh prvega kluba, obiskovalci pa segajo od osnovne šole dalje), ki so si glede na dane (ne)zmožnosti v Kopru priskrbeli nek’ prostor namenjen tako druženju, ustvarjalnosti in prostočasnim dejavnostim kot tudi vzpostavljanju simbolnega kapitala mlade generacije, ki je težila k samoorganizaciji v odnosu (in uporu) do »kulture odraslih«. Iz tega se je postopoma razvila zavest po avtonomnem delovanju in neodvisni glasbeni produkciji, ki je – kot bomo videli v nadaljevanju – delno zaživela in pustila pomemben pečat ne samo za Koper, temveč v širši regiji. Prav tako ne gre spregledati slovenskega unikuma Mladinskih centrov, ki so vsaj v preteklosti predstavljali neke vrste politične inkubatorje, v katerih so se kalili mladi politični umi. V Kopru, za razliko od preostalih slovenskih mest, se sicer tovrstna praksa ni toliko prijela, saj je v MKC-ju nad politiko vedno prevladovala glasba.
Da popisati zgodbo o koprskem MKC-ju ne bo mačji kašelj, je bilo jasno že, ko je padla ideja, da bi se lotili tega projekta. Po urah in dnevih bodisi ob kozarčku ali pregledovanju osebnih arhivov, ki sva jih preživela z nekaterimi – bržkone bo kdo tudi tokrat nenamensko ostal spregledan – akterji, ki so soustvarjali zgodovino kluba, je nastala pričujoča zgodba. Sledi pregled skozi desetletja, pri katerem sva vire črpala predvsem iz pričevanj informatorjev in deloma iz ostalih sekundarnih virov (splet, članki, monografije). Naj poudariva, da gre za poskus rekonstrukcije različnih – medseboj tudi nasprotujočih si zgodb – akterjev, ki so v svojem času orali ledino na področju mladinske neodvisne kulture Kopra in bližnje okolice. Zgodba pa z objavo članka vsekakor še ni zaključena in kar vabi k dopolnitvi.
60. leta
V Kopru je v začetku 60. let število mladih že predstavljalo določeno kritično maso. Po pričanju enega izmed iniciatorjev, poznanega pod vzdevkom Mimi, so se mladi v tem času zbirali v koprskih lokalih in prišli do ideje po skupnem prostoru, ki bi bil namenjen druženju in kulturnemu udejstvovanju. Tako se je čez noč pojavil napis na fasadi občine »Hočemo mladinski klub!«. Skupina nadobudnih mladeničev in mladenk je po pogovoru s takratnim predsednikom občine dobila v upravljanje prostor na ulici OF, kjer so danes Primorske novice. Prostor so sami uredili in počistili, postavili oder in šank ter mu nadeli ime »Mladinski klub Ray Charles«, ki je kot tak začel delovati leta 1965. Ime je nekaterim očitno šlo v nos, ker naj bi – po pričanju ustanoviteljev kluba – »propagiralo« potrošniško »zahodno« družbo in kapitalistično ideologijo in podobno, zato se je sprožilo šikaniranje prek medijev. Kljub pritiskom so ime obdržali in zagnali mladinski klub, ki je postal stičišče koprske in okoliške mladine. Sem so hodili tako učenci in dijaki, ko so zaključili pouk, kot starejša mladina ter čez dan igrali namizni nogomet »kalčeto«, kartali ali se sproščeno družili. V zgodnjih večernih urah (petki ali sobote) so potekali plesi z živo glasbo. Z vstopnino so krili stroške bendov, zaslužek od prodane pijače pa je pripadal klubu. Tako je med prvimi nastopila skupina Kameleoni, ki je v bližini tudi vadila in na začetku zelo pogosto nastopala na plesih v mladinskem klubu. Prav tako so tukaj nastopali Čmrlji ali Humblebees-i, ki so bili ob Kameleonih med prvimi električnimi skupinami. Mnogi informatorji namreč večkrat omenjajo takratni Radio Luxemburg, ki je bil glavni vir glasbenih trendov »zahodnega sveta« in je služil kot referenca omenjenim nadobudnim skupinam. Glasbo so mnogi snemali na kasete in se iz posnetkov poskušali naučiti akorde, melodije in besedila pesmi. Poleg tega je bilo plošč malo v obtoku in zaradi tega je bila izposoja ali skupno poslušanje vsakdanja praksa. (1) Na prvotni lokaciji je klub deloval približno dve zelo intenzivni leti. Zatem se je bila ekipa kluba primorana seliti v druge prostore, kjer pa zaradi manjših kapacitet ni bilo več tako pestrega večernega dogajanja in je klub kmalu tudi zaprl vrata. “Konec 60ih let je bil Koper zelo napredno mesto, v prostorih zdajšnjega Mladinskega kluba smo imeli prvi ročni nogomet, igralne avtomate, jukebox,” se začetkov spominja Boris Bradač. V prostorih na Gregorčičevi 4 je takrat domoval študentski servis, zraven pa so imeli prostore tudi upokojenci, h katerim so mladi zahajali na poceni in dobro vino.
70. leta
Leta 75′ je v klubu delovalo Društvo Mandala, pod mentorstvom pokojnega Vlada Šava. Vodenje kluba je za kratek čas prevzel Rado Testen z Društvom Mandala. Ti so prirejali literarne večere in skrbeli za kulturno udejstvovanje. 1978 se zgodi prelomni trenutek, ko MKC na Titovem trgu ob prazniku dneva mladosti organizira Alternativno srečanje, na katerem nastopi legendarna italijanska zasedba Area skupaj s skupinama Buldožer in Pankrti, sredi njihovega koncerta pa tudi pesnik Peter Mlakar, ki je med nastopom pokazal svojo rit in v zbrano množico »po nesreči« zalučal steklenico. Dovolj, da je takratna oblast predstavo izrabila kot izgovor za zaprtje MKC-ja. Nekateri spomini na ta dogodek pripovedujejo o pravem malem »Woodstock« vzdušju, saj naj bi publika prišla iz vseh sosednjih krajev/regij, malodane preplavila Koper in celo šotorila na Bonifiki.
80. leta
Oddaja “Mladi za mlade” (1983)
Po pet letnem zatišju mladi v Kopru stvari zopet vzamejo v svoje roke. Tamara Čok in Blaž Lukan sta napisala scenarij za oddajo Mladi za mlade, ki problematizira mladinsko dogajanje v Kopru. Tudi ta akcija je pri oblasteh vzbudila neodobravanje, kljub temu pa se je lokalna politika vendarle zganila in mladim ponudila, da se s soorganizacijo koncerta izkažejo in zopet dobijo v upravljanje prostore MKC-ja.
Enco Đurđevič (pevec skupine No Limits, dolgoletni aktivist v MKSMC-ju) nam je povedal, da je že daljnega leta 1982 prvič prišel v MKC, saj kot je poudaril: “Edini placi, ki so bli za mladino dostopni je bil Circolo in MKC/…/ Ma Circolo je bil tudi bolj plesno usmerjen, samo tako, da je imel mogoče dj, takrat se ni reklo niti dj – en tip, ki je vrtel muziko. V Circolu je bla dvorana, vhod iz une strani in so bli žurke, plesi in takrat so ble bande Streeti, Styx, Iron Maiden in tle so imeli vsi parkirane štirke in potem je eden enemu brcnil v motor in je spet ratal pretep. Ko je ratal pretep, mi ki smo bli pacifisti, metallari, duri za videt, ma po srcu teneri in smo rekli »ma va a cagar« in smo se pobrali in šli v MKC. MKC je bil vedno malo bolj alternativen…” 80′ leta tako za koprski mladinski klub predstavljajo novo obdobje. »Ves čas smo mladi viseli na Mudi, kjer so se kresale hude ideje,« o tistem obdobju pripovedujeta Robert Ličen in Tomi Valant (E-met). Do njih pride ideja, da bi skupaj z Borisom Furlanom alias Primitivcem in Ervinom Bužanom kaj naredili v MKC-ju. Kasneje se tudi izkaže, da je najboljša možnost ustanovitev Društva interesnih dejavnosti (DID), ki je bil tudi podlaga za kasnejšo ustanovitev založbe Slovenija in ureditev snemalnega studia, pod taktirko Igorja Kosa.
Založba Slovenija je bila v tistem času med prvimi v bivši Jugoslaviji, ki se je lotila produkcije in izdaje plošč in kaset lokalnih kot tudi bolj oddaljenih »alter« skupin/avtorjev. Izdali so npr. prvo ploščo skupine Deseti brat (kjer je svojo glasbeno pot začel Drago Mislej Mef), plošče skupine Idiogen in s prvimi ploščami lansirali KUD Idijote iz Pule. Med izdajami založbe Slovenija je bila tudi prva mednarodna kompilacija Mineštra (1986), na kateri so se predstavile skupine z obalnega območja ter Italije. Poudariti je treba, da je bilo založništvo v tistem času pravi podvig, saj so plošče dobavljali večinoma iz Italije, za kar je bila potrebna pregovorna iznajdljivost. Izračunali so namreč, koliko plošč lahko na enkrat prepeljejo čez mejo in izrabili vsako priložnost, da so jih lahko uvozili največ (npr. skrite v ohišju zvočnikov). To je bilo tudi z vidika koncertov zelo bogato obdobje. Renovirali so prej leseno, socialistično dvorano in postavili nov, betonski oder.
Enco Đurđević so spominja: “V veliki dvorani je bil srednješolski ples istočasno in v mali dvorani je bil hard core koncert. In noben ni poslušal hard cora tle. Blo je en par punkerjev in so igrali U.B.R. in Tožibabe in tej stari metalci…so ble te socialistične luči na zidih in se spomnem ta moj kolega je kr trgal dol, vrgel »kaj je to za ena muzika!?«. Veš, oni so igrali…predpotopne Fregatura, v bistvu one so bile prve ženske v Sloveniji Tožibabe, trio. Sicer, sej je blo kul, ker so ble prve, so ble ženske in je bil punk /…/”
V tem obdobju so nastopile skupine: Partibrejkers, Borghesia, Boa, Kongres, Disciplina Kičme, SCH, Markus 5, Gastrbajtrs, Lačni Franz, Pankrti, Buldožer, Tomaž Pengov, Istranova, Begnagrad, SRP, Deseti Brat, Martin Krpan, Skeleton Crew (Fred Frith, Tom Cora), Debile Mentol, Elton Fou Leloblan, Zebra Imago, Hišni band, Ne joči Peter, Salem, Avtomobili, Polska malca, Bajonet (zdaj Zmelkoow), By the way, Dorian Gray, O’kult, Videosex, Bela čokolada (Plexus Solaris), Wilsonov grafički projekt, Gola jaja, Bezposličari, Robert svinja, Idiogen, Van Gogh, Sexa, Gustaph & njegovi dobri duhovi, Delirium, Boye in druge.
Dogodki, ki so jih oglaševali s pomočjo plakatov, so bili sofinancirani tudi s strani države, ki je očitno presodila, da je mlade boljše pustiti pri miru, kot pa ukinjati njihove dejavnosti. »Nam je bil MKC več kot dom,« pravi Robert Ličen, ki je leta 85′ začel z ozvočevanji koncertov v klubu, pred njim jih je ozvočeval Zoran Mlekuž. Dogodke so organizirali vsak petek in soboto, enkrat na mesec so gostili tuje skupine. Za koncerte so zaračunavali minimalno vstopnino, na njih pa se je zbralo tudi preko tisoč obiskovalcev, kar pomeni, da so bile sosednje ulice preplavljene z obiskovalci. Primitivc je dogajanje povzel takole: »Vse kar je b’lo IN na alter sceni v jugi, je šlo skozi, razen Laibachov, s katerimi smo se dogovarjali, da bi nastopili za 25. maj na Titovem trgu, vendar je po silovitem nasprotovanju ZSMS-ja (2) to padlo v vodo.«
90. – danes
91. leta je v iste prostore, na Gregorčičevi 4, prišla ekipa novonastalega Društva prijateljev zmernega napredka (DPZN), pod vodstvom Marka Breclja in somišljenikov, ki je tudi preuredila prostor v Mladinski kulturni center Koper. 
Enco Đurđević se spominja začetkov: »takrat smo ga podprli, saj ko si mlad, si željan dogajanja, koncertov in tako konec 1990 ustanovili DPZN. Najprej smo imeli prostore v Bertokih, na koncerte je bil celo organiziran prevoz iz drugih krajev. Potem smo zmagali na razpisu in prišli v prostore MKC-ja. Zdaj se tam dejavnosti spreminjajo, več je multimedijskih dogodkov kot pa koncertov, a je vprašanje, kako je to všeč alternativni mladini. Sam sem slišal kar dosti pritožb.« Od leta 1991 DPZN vodi prostor, ki je v osnovi namenjen nekomercialni, »alternativni«, »subkulturni«, »podtalni« kulturni produkciji ter socialnemu in političnemu angažmaju. Skozi leta je klub svojo dejavnost razširil še na področje multimedije do današnejga naziva Mladinski, kulturni, socialni in multimedijski center (MKSMC).
Osrednji prireditveni prostor se je skozi leta adaptiral, opremil z zvočno izolacijo in talnim ogrevanjem. Drugi prostori so še: glasbeno-socialna poslušalnica, kjer je mogoče v miru poslušati glasbo, se pogovoriti z »železnim receptorjem« Iztokom in izposoditi kak cd ali strip, »Galerija Menza numero due«(3), kjer so redno razstavljena fotografska dela oz. drugi konceptualni izdelki (posterji, stripi, risbe, slike, poezija). Poleg tega MKSMC hrani bogat arhiv glasbenih posnetkov in ostalih grafičnih, likovnih in skulpturnih del. Skozi zdaj že 22-letno delovanje kluba se je v njem zvrstilo zajetno število dogodkov (koncertov, razstav, filmskih projekcij, debatnih večerov, performansov in še pa še), ki so zaznamovali Koper, Obalo in širšo regijo s samosvojo podporo »podtalne« kulturne produkcije iz prav vseh koncev sveta. Tukaj se bomo omejili na organizacijo glasbenih dogodkov, saj bo vsem ostalim dejavnostim/aktivnostim v prihodnje še namenjenega prostora. Posebej v zadnjih nekaj letih se je način dela razporedil na manjše organizacijske skupine, ki mesečno organizirajo različne glasbene dogodke. Začetki ekipe Hardcore Koper ekipe so se nadaljevali z nastankom kolektiva Panda Banda, društva KAM, Alter-Up, v preteklosti Društvo H-UM ipd., ki po svojih močeh uspešno furajo glavnino koncertov. Koncerti se včasih izvajajo tudi na odprtem, na koprskem ribiškem pomolu (v preteklosti na legendarnem tovornjaku) ali v sklopu festivalov KoperGround (4) ali Pandamonium (5). Kolektiv Panda Banda, dolgo aktiven tudi na drugih prizoriščih povzema svojo v osnovi D.I.Y. (do-it-yourself) prakso s sledečimi besedami: »/…/ Potem si med seboj razdelimo delo, nekdo naredi plakat ter objavi event na socialnih omrežjih (skrbi za reklamo), drugi pa skuhajo hrano. Med koncertom vsi sodelujemo pri postavljanju glasbene opreme in delu za šankom. Poskrbimo za prenočišča in drugo jutro naredimo zajtrk. Ker so po navadi bendi, ki pri nas nastopajo na turnejah, se dan po koncertu poslovimo in jim izročimo toliko denarja, kolikor se je nabralo pri prostovoljnih prispevkih.“ Do danes je bilo v soorganizaciji omenjenih skupin z DPZN/MKSMC moč slišati in doživeti različne glasbene zvrsti: rock, hardcore, punk, metal, eksperimentalni elektro, svobodnjaški jazz in mnogo drugih. Nastopi vključujejo skupine iz Slovenije, Madžarske, držav bivše Jugoslavije, Italije, drugih delov Evrope ali sveta.
Med ogromnim številom nastopajočih so bili tako: Ratos De Porao, Acao Direta, SCH, Franci Blašković & Gori Ussi Vinetou, Edo Maajka, Kultur Shock, The Tiptones, Kud Idijoti, Rambo Amadeus, Bela Marias, Dani Kavaš, Barka tone in bele plombe, Cripple Bastards, Amen Ra, Black Heart Rebbelion, Malfeitor, Corpus Christii, Sabaium, Coma Stereo, Scaffold, Trus, Ludovik Material, It’s Everyone Else, Thou, Jean Louis, Seven That Spells, Aktivna Propaganda… lokalni: Valter brani Sarajevo, No Limits, Fregatura, Bloodsuckers, Revolver, Decadence, Nabiska, Insanity, AlmostRage, Suisound, Hiram, Torka, Ater Era, Root a’Baloota, Sensation, Sottomayor, Human Host Body, Implosia, EBFAD, jesusonecstasy, Sirote, Incarnated in mnogi, mnogi drugi.
V zadnjih letih se MKSMC tesno povezuje v mrežo samoniklih mladinskih in kulturnih prizorišč imenovano Ustanova pohorski bataljon (UPB), ki ima svoj sedež na istem naslovu. Njihova prizadevanja segajo na področje nevladnega polja, kjer nastopajo v pogajanjih z lokalnimi in državnimi organi, posebej z Ministrstvom za kulturo. Gre za zahteve po ureditvi mladinskega kulturnega polja na državni ravni, saj je namenskih sredstev vsako leto manj.
V RAZMISLEK
Prav (slednje) pomanjkanje osnovnih (finančnih) pogojev za delovanje mladinskih kulturnih prizorišč je problematika, ki je neposredno vezana na kulturno politiko države ter na mačehovski odnos lokalnih oblasti. Zadeva je vsekakor kompleksna in večplastna, kot smo že omenili na začetku, zatorej absolutno potrebna javne razprave in posledične aktivacije posameznikov, ki se zavedajo pomena tovrstnega prostora. Zdajšnji MKSMC je praktično neprimerljiv s produkcijo drugih lokalnih/regionalnih kulturnih inštitucij in je glede na lastne reference ter specifično ponudbo strukturno nujen. Namen pričujočega članka in raziskave – ki še traja – je opozoriti na pomen in nepogrešljivost tovrstnega prostora na obalnem območju. Nenazadnje je to trenutno edini prostor (spomnimo se tako ali drugače zatrtih avtonomnim prostorov MI-kluba v Izoli ali Shotokluba pod Belvederjem) z izjemnim potencialom in katerega vloga bi se morala ohraniti in okrepiti. Ob koncu je potrebno poudariti, da delovanje takega prostora nikakor ni zgolj uprizoritvene (glasbeno-umetniško polje), temveč neizogibno politične narave. Vsebina in delovanje v današnjem kontekstu jasno sporočata vrednote, ki so si jih pretekle generacije morale izboriti in so (žal) vedno znova pod udarom. Gre seveda za svobodo izražanja, gibanja, druženja, ki morajo ostati neomajne pravice vseh, ki tukaj živijo, delajo ipd. Spoznanje njegovega pomena, mora preseči medčloveške konflikte in predsodke obalnega prostora ter pridobiti širšo podporo, ki bi pomenila prav tako priznanje vsem tistim, ki so v preteklosti zagnali kulturno ustvarjanje mladih in (danes) manj mladih. Njihov pečat ostaja za zgled.
Tekst: Matjaž Karlovčec in Eva Branc
Opombe:
(1) Bolj podrobno in izčrpno o tem obdobju piše Franko Hmeljak v zborniku: Franko Hmeljak (1995): Kameleoni 1965 – 1995. 1. Natis. Capris, društvo za oživljanje starega Kopra.
(2) ZSMS - Zveza socialistične mladine Slovenije je praktično od začetkov kluba bdela nad kulturno produkcijo posameznih klubov po Sloveniji.
(3) »Menza numero uno« oz. »Menza številka ena« je bil prvoten naziv delavske menze Tomosa v sedemdesetih letih.
(4) Poletni festival imenovan KoperGround sodi med vidnejše projekte MKSMC-ja in je sestavljen iz niza poletnih dogodkov na odprtem (neodvisne filmske produkcije, koncerti, branja, okrogle mize, predavanja, delavnice ipd.)
(5) Panda Banda organizirajo poletni glasbeni festival Pandamonium, kjer gostijo in predstavijo slovenske in mednarodne glasbene skupine iz Slovenije in sveta (nekaj imen: Thou, Locktender, Sette Star Sept, O, Catholic Guilt, Carnaval, It's everyone else, Nikki Louder, Second Chance Blown itn.) ter občasno posamezne dogodke čez leto.
FOTOGALERIJA:
[tabgroup][tab title=”Plakati, tiskovine, izdaje (80-ta)”]
[/tab][tab title=”Koncerti (80-ta)”]
[/tab][tab title=”Obnova kluba (80-ta)”]
[/tab][/tabgroup]