Ko je po Kopru odzvanjal klic zvonov k polnočnici in čaščenju rojstva »Odrešenika«, se je v neposredni bližini, v dvorani MKSMC-ja dogajala vzporedna pripoved. Na vratarnici je receptor vsakogar postregel z »ecstasy hostijo«, medtem ko je ob vstopu v dvorano takoj padla v oko odrska scena v obliki vagine, iz katere je skozi špranjo svetila luč in se je vil dim. Dogodek je napovedal alternativo polnočnici in pričel s predporodnimi krči v inkarnaciji Umdhlebi. Gre za zvočno kreaturo, ki se giblje, lomasti in galami po drone/noise vodah. S pomočjo različnih elektronskih aparatur, efektov, sintesajzerja, analognega chorusa in električne kitare je Umdhlebi nekaj glavi množici postregel z zvočnim pretresom. Ta je zapolnil prostor do te mere, da je ob trenutkih tišine bilo moč čutiti vibriranje telesa kot nekakšnega podaljška pravkar slišanega. Od začetnih drone plastenj se je performans nadaljeval z renčanjem nizko uglašene kitare, ki je mestoma spominjala npr. na megalitne Sunn o))). Temu je nato dodajal občasne vokalne izbruhe, ki pa so žal mnogokrat ostali v ozadju ali celo neslišni. Je pa zato z nekaj vmesnimi pulzi uspel prevesiti dinamiko performansa; z malodane poplesujočimi gibi je kitaro sparil z ojačevalcem in nato z no-imput mikserjem krčevito zaključil. Celoten drone/noise performance bi morebiti dosegel optimalen učinek, če bi vse skupaj zazvenelo z večjo jakostjo, ki je dejansko sestavni del tovrstne godbe.
Točno ob polnoči se je iz scenografske vagine (z nogami naprej) »rodil« jesusonecstasy, ki je ob pozdravu publike pričel svoj set elektronskih ritmov, pulzov in zibajočih groovov. »Jezus na ekstaziju« služi kot vzdevek produktivnega obalnega elektroničarja Mitje Cerkvenika, ki je sicer aktiven v več avdio-vizualnih projektih in vodi lastno produkcijo. Tokratni nastop je opremil z sinti, ritem mašinami in drugimi generatorji zvokov. Mitja se sicer vrsto let ukvarja s »primitivno« elektroniko in open-source računalniškimi programi s katerimi posega v sam srž računalniško proizvedenih zvokov. S pomočjo omenjenih aparatur je začel svoj set in ga postopoma ritmično dograjeval. V osnovi je šlo za improvizirano prepletanje mestoma bolj abstraktnih ritmov z nizkimi frekvencami in minimalnimi niansami, ki so se postopoma razvijali v izrazitejše elektronske ritme z repetitivnimi melodičnimi linijami. Kljub bolj sedeči konfiguraciji prostora je nekaj posameznikov na polovici začelo poplesavati in jim je v dobre poldruge ure trajajočem nastopu – čeprav v manjšini – uspelo ustvariti tisto vzdušje tovrstne elektronske scene, ki je obalni prostor ni vajen. Jesusonecstasy in Umdhlebi sta torej predstavila svojo pripoved, ki se umika linearnemu (teleološkemu) dojemanju časa in posledično nekonvencionalno tvori tisto glasbeno podstat, ki se premalokrat pojavi v »pregovorno« zaspani (ne samo obalni) alternativni sceni.
Posebnost dogodka je bila njegova intimna atmosfera, ki je pritegnila nemalo navdušencev kot tudi izvajalcev in vj-ev, ki se v zadnjem času kalijo na intermedijskih projektih izven Obale. Prav slednje bo mogoče preveriti že na naslednjem dogodku, ki bo predstavil sodelovanje dveh lokalnih vizualnih umetnikov z elektronskim duom Random Logic in se bo odvijal prihodnjo soboto v Izolskem kulturnem domu ter Art kinu Odeon. Kljub temu, da sta »ponovno rojstvo in predporodni krči« za nami, vibrirata z nami in lahko si nadejamo, da bo še veliko prostora za tovrstno hrupno interakcijo. Kdor je vedoželjen in ni uspel na alternativo polnočnici, mu je pomoči v obliki prihajajočega dogodka IZIS.
