Tokrat je bil na obali december vesel tudi za metalsko populacijo, saj je koprski Figa rock bar gostil, lahko rečem že tradicionalni, festival Metal Monsters. Slednji velja za uradni warm-up Metaldays party, kjer je v dveh dneh nastopilo sedem izvrstnih slovenskih metal bandov. Na petkov dan, torej prvi dan Metal Monsters-a je bilo že pred začetkom dogajanja na prizorišču zelo živahno, saj so bile na sporedu tri zelo obetavne skupine in sicer, obalni veteranski norčki Sensation, gorenci Within Destruction in trenutno en najvplivnejših slovenskih metal bandov Noctiferia. Naj omenim še, da bi tega dne moral nastopiti še obalni band Incarnated, a je iz meni neznanih razlogov bil odpovedan.
Ob 21. uri napovedan začetek koncertnega dogajanja se je zavlekel za dobre pol ure, ko so kot prvi na oder stopili zabavni in močno oboževani domačini Sensation. Band, čigar koncerti so zadnja leta prava redkost (sploh na obali) je pod oder privabil kar velik delež prisotnih, saj se njihovemu šarmu tudi marsikateri brutalnež ni mogel upreti, čeprav v glasbeni osnovi niso čistokrvni metalci. Na samem začetku, sta se frontman Viktor in kitarist Mefi, z lasuljo na glavi, nekoliko štorasto vedla, kar je povzročilo padce raznih pijač in stojal (med drugim tudi meni po glavi), a vse to ni preveč vplivalo na kakovost glasbene izvedbe. Med komadi kot so She’s a Dick, Ena dva, Kokos in drugimi hiti smo se prisotni konkretno zdivjali, segreli in zalivali s pivom. Sensation so vsekakor znova pokazali, da kljub letom, ki hitro bežijo mimo, še nikakor niso za v penzijo in upam, da bodo tako še naprej vztrajali. Pa upam tudi, da bomo v kratkem (vsaj drugo leto) dočakali njihov že tako težko pričakovani drugi album.
Sensatione so nasledili gorenjski death metalci Within Destruction, ki so navduševali bolj ekstremno metal publiko. Z izjemno zasedbo a nekoliko slabšim zvokom, so predstavili poleg tistih s prvenca From the Depths, še nekaj novih komadov. Z Go-pro kamerco pa so za prihajajoči videospot snemali navdušeno publiko, kateri so podarili tudi nekaj svojih majic.
Nekaj minut pred 23. uro pa je bil na vrsti en trenutno najuspešnejših slovenskih metal bandov, med drugim najverjetneje tudi razlog za tako množično obiskanost večera, trenutno bolj industrialno usmerjeni metalci Noctiferia. Od leta 2005 je del ritem sekcije je tudi izvrstni obalni bobnar Matjaž Gergeta, ki je bil tega dne skupaj s frontmanom žrtev neke vrste zimske viroze. Kljub temu, pa so nam profesionalno pokazali zakaj se jih v slovenskem prostoru drži tolikšen sloves. Band z ogromno kilometrine (obstaja namreč že od leta 92), je v začetku decembra izdal svoj peti studijski dolgometražnik z naslovom PAX in nam ga ta večer dodobra predstavil. Mislim, da ni potrebe po omenjanju prenatrpanega prizorišča kjer so prisotni med drugim dobesedno znoreli.
Za drugi festivalski dan, ki je bil žal v znamenju slabega vremena in posledično tudi slabše obiskanosti, so bili s svojim debitantnim nastopom napovedani novi obalni metalci Fisted, velenjčani Chimera in Kaotic Bullets, ter metal veterani God Scard.
Približno dve tretjini manj obiskovalcev kakor prejšnjega dne, so ob točno določeni uri, torej 21h, kot prvi poskusili ogreti novopečeni ekstremni metalci Fisted, ki se že dobro leto ukvarjajo z ustvarjanjem svojega specifičnega zvoka v lucijskem zaklonišču. Lucijčana, velenjčan in celjan so se navzočim poskusili sprva prikupiti s priredbo komada Biotech, nato pa so predstavili še svoje štiri izjemne avtorske komade. Vmes so se poigrali z lastno izvedbo komada Tourette’s nekdanjih grungerjev Nirvana, za konec pa so nam želeli predstaviti še nov komad na katerem trenutno delajo, a se jim ni posrečil najbolje. Ne glede na začetne tehnične težave in malenkost treme so s svojim prvim nastopom prisotne kar precej navdušili.
Večer so nadaljevali velenjski death/thrasherji Chimera, za njimi pa so obiskovalce še najbolj razgreli energični old school thrashersko začinjeni Kaotic Bullets. S karizmatičnim vokalistom in izjemno instrumentalno zasedbo so nam predstavili svoj album 2.0 Svet, katerega odlikujejo predvsem besedila v slovenščini, kar je za metal bande pri nas prava redkost.
Zaključek festivala so zaznamovali groove metalci God Scard, katerim se je letos pridružil tudi obalni kitarist Bojan Sinkovič (ex. Root a’ Balluta, AlmostRage) in so glede na svojo legendarnost v podporo imeli bolj malo obiskovalcev. Temu je kljubovala ali utrujenost, saj na obali ni veliko tovrstnih dvodnevnih dogodkov, ali pa bolj verjetno precej zasoljena cena karte, ki je znašala 10 eurov za posamični dan in bi dvodnevna, cenovno nekoliko znižana, vstopnica po mojem mnenju to težavo lepo odpravila. Sicer pa je bila organizacija skoraj da brezhibno izpeljana, prav tako je pohvalen izbor domačih bandov in predvsem prijazne cene piva ter strežnega personala.