Zgodovina – Uvod
Zgodba koprskega MKC-ja je dolga približno toliko, kot zgodba legendarne obalne skupine Kameleoni. Skozi zgodovino kluba na Gregorčičevi 4 so se menjavala njegova vodstva ter spreminjale vsebine in namembnost prostora. In zgodba se očitno nadaljuje. Na Muzikobala smo pred dobrim letom objavili obširen članek »Koprski mladinski klub skozi čas«, kjer smo nazorno predstavili zgodbo kluba, ki večini ljudi sploh ni bila znana. V članku lahko preberete zgodovino skoraj petih desetletij obstoja MKC-ja. Pestra zgodovina kluba pa se lahko primerja s še bolj pestrim dogajanjem v zadnji dobri polovici leta. Pri Muzikobala smo se težko sprijaznili, da so profesionalni mediji, sploh tisti, ki niso zgolj spletni mediji, tako brezbrižno poročali o pomembni (morda celo zgodovinski) prelomnici koprskega mladinskega dogajanja. Lahko smo se naučili, da je medijem vseeno, kaj se na tem področju dogaja, in da se s svojim poročanjem ne smejo nikomur zameriti.
Začetek konca – povzetek zgodbe
Zgodba o koncu MKC-ja se prične veliko prej. Jeseni 2014 so se namreč lokalni mladinski aktivisti (večina takih, ki je zadnjih deset let organizirala dogodke v koprskem MKC-ju) odločili za novo zgodbo: Ustvarjalno platformo Inde. Zgodba o Inde pa ni neposredno vezana na MKC, pa tudi na Marka Breclja ne. Ustanovitev platforme Inde je vodila predvsem želja po ustvarjanju stičnega prostora, kjer bi se lahko ljudje povezovali in neodvisno ustvarjali ter razvijali svoje ideje in potenciale. “Brecelj pa je najbrž »premočna« osebnost, da bi lahko neodvisno ob njem ustvarjali (četudi smo se skozi leta od njega lahko veliko naučili)”, nam je povedal Toni Bračanov, eden vodilnih aktivistov pri društvu Kam. Neodvisno od dogajanja v MKC-ju se jeseni torej prične snovanje zgodbe Inde.
Decembra Marko Brecelj na svoji strani dodogovor.org objavi, da je prejel pismo odvetnika MOK v katerem piše, da mora DPZN v enem mesecu izprazniti prostore na Gregorčičevi 4. Tukaj se je začela »prava akcija«. Mediji so o tem množično poročali.
Januar (vsaj prvi teden) je bil presenetljivo miren, saj je molk Breclja in MOK vzpodbudil nič koliko dvomov, zaskrbljenosti ter negotovosti o usodi MKC-ja. Sploh, ker je bila običajna praksa taka, da se je za veliko manjše zadeve dvigoval prah, navajeni smo bili na »soft teroristične akcije« in »protestne performanse«, a tokrat se ni zgodilo nič od tega. Sredi meseca je DPZN z Markom Brecljem na čelu organiziral tiskovno konferenco (14.1.2015) o tem, kako bodo postopali pri konktretnem »sporu« z MOK. Na Muzikobala smo nekaj dni prej objavili prvi članek: »MKC v primežu gospodarja«, ki je požel veliko kritik, ki so nam (tako z ene kot z druge strani) očitale, da smo opredeljeni samo za eno stran in da nismo nevtralni. Tudi mnenja snovalcev portala Muzikobala o MKC-ju so si bila velikokrat nasprotna, bili smo pa enotni o tem, da MKC mora o(b)stati.
Ob pestrem dogajanju na fronti MKC-ja smo na uredništvo prejeli dokumente z leta 1990, kjer je viden nivo komunikacije med Markom Brecljem ter takratnimi voditelji koprskega MKC-ja. Dokumente smo objavili pod rubriko Muzikobala Leaks. Tudi ti dokumenti so dvignili prah, čeprav smo jih objavili zgolj zato, da javnost vidi, da se zgodovina ponavlja, ne glede na to, kdo je na oblasti MKC-ja (in posledično v MOK). Nekateri so to uvideli, drugi so spet trdili, da napadamo alternativno sceno in da smo spet nastrojeni proti MKC-ju. Kar seveda ni bilo res. Skratka, ponovno je prevladala mentaliteta »če nisi z nami, si proti nam«.
[alert type=”blue”]Pobuda za MKC (takrat pod imenom Kolektiv delujočih v MKC Koper) je tedaj podala izjavo za javnost, ki je kasneje zmotila Marka Breclja. Na Muzikobala smo jo objavili skupaj z mnenji obalnih glasbenih akterjev o dogajanju v povezavi z MKC-jem.[/alert]
Mentaliteta »če nisi z nami, si proti nam« je značilna za Obalo. Predvsem za alternativno sceno. Tudi v primeru MKC-ja je bilo tako, vsaj na začetku. Pri Muzikobala smo bili deležni očitkov, da če ne podpiramo Marka Breclja, smo zato tudi proti obalni alternativi. Zato smo se odločili in napisali izjavo za javnost, v kateri smo jasno podali svoje stališče glede MKC-ja, pozvali vse udeležene strani k ugodni rešitvi, podali predlog rešitve ter naše želje in upe za prihodnost. Izjavo za javnost smo posredovali tudi drugim medijem in tako utišali vse dvome o tem, na čigavi strani je ekipa Muzikobale. Presenečeni smo bili, da je izjava dosegla tudi tista najbolj gluha ušesa. Nekaj dni kasneje (ne povezano z našo izjavo), smo doživeli največje presenečenje, saj je Marko Brecelj vrnil ključe občini Koper, takorekoč »brez boja«. Društva, ki so tam organizirala program zadnjih deset let pri tem niso imela besede, tako kot tudi pri samem upravljanju MKSMC-ja ne. Toni Bračanov nam je povedal, da je šlo “pri predaji ključev najbrž za maščevalen odziv Breclja, ker ga kolektiv delujočih v MKC-ju ob pozivu občine ni brezkompromisno podprl.”
Po »predaji ključev« se tudi Kolektiv delujočih v MKC-ju (kasneje Pobuda za MKC) dokončno loči od Breclja in pričnejo se protesti, ki so bili na srečo miroljubni predvsem pa so bili nujni in na mestu. Tudi tisti najbolj skeptični obalni alternativci počasi ugotovijo, da Muzikobala ni proti alternativi, temveč proti Marku Breclju kot edinemu, ki odloča o usodi koprskega MKC-ja. V tem primeru se je Muzikobala opredelila na stran protestnikov in poročala o dogajanju.
[alert type=”blue”]Članek Matjaža Karlovčeca “Komu mar alternativna glasbena scena na obali?” objavljen na dan prvega protesta MKC, je bil najbolj bran članek na portalu Muzikobala.[/alert]
Protesta, ki sta se zgodila v zadnjih dveh dneh januarja sta bila domnevno uspešna, saj sta pripeljala do tega, da je koprski župan Popovič obljubil (in kasneje tudi izpeljal) srečanje oz. sestanek s predstavniki alternativnih društev, mladinskih organizacij ter predstavniki koprskih srednjih šol. Prvi sestanek se je zaključil pozitivno, saj je Mestna Občina Koper izrazila željo, da MKC ostane v rokah mladih in da se tako nadaljuje njegova več kot štiridesetletna zgodovina. To je bilo veliko presenečenje za vse protestnike in ostale udeležence sestanka. Ravno v času, ko je občina obljubila nadaljnje sestajanje z mladinskimi aktivisti, se na drugi strani Kopra, v prvih dneh februarja vrata odpre Ustvarjalna platforma Inde (UPInde).
Sledila sta še dva sestanka na temo prihodnosti MKC-ja, kjer se je diskutiralo o primerni organizacijski obliki ter o predlogih vsebin za novi mladinski center. Večina udeleženih na sestanku (tudi Muzikobala) je podprla prizadevanja in predloge »Pobude za MKC«. Na sestankih smo na povabilo MOK sodelovali tudi predstavniki Muzikobala. Povabilo nam je bilo v čast, saj smo dobili potrditev, da delovanje Muzikobala sega dlje in je veliko vplivnejše od »terenskega« poročanja o dogajanju (četudi velikokrat opravljamo delo namesto novinarjev, ki so plačani za to). MOK nas očitno ni smatrala kot novinarje, saj slednji na sestanke niso bili vabljeni.
Po zaključku sestankovanj – enkrat v marcu – se je občina odločila »po svoje« in na seji občinskega sveta dne 26.3.2015 potrdila, da se Zavod za šport preoblikuje v Zavod za šport in mladino. Odziv Pobude za MKC smo seveda objavili na našem portalu. Pri tem je potrebno povedati , da je prostor na Gregorčičevi 4 v lasti Mestne občine Koper, ter da je bil doslej le dan v upravljanje različnim društvom – od leta 1993 do 2014 je za to skrbelo Društvo prijateljev zmernega napredka (DPZN). Pristojnost za odločanje, kaj bo v prihodnje s prostorom bivšega MKC-ja (ne glede na sestankovanja, podane predloge in vloženo delo v zadnjih letih) ima občina, četudi se morda z načinom kako je to izpeljala, večina mladinskih akterjev (pa tudi Muzikobala) ne strinja. Tudi pri Muzikobala menimo, da je od vseh možnosti, ki so bile predlagane na sestankih, javni zavod najslabša organizacijska rešitev, saj je programsko in vodstveno vezan na to, kdo je na oblasti. V zakup lahko vzamemo, da je tudi drugod slovenska praksa, da so zavodi za šport združeni z zavodi za mladino. Pa tudi dejstvo, da sta kot javni zavod organizirana tudi Kino Šiška in Cankarjev dom, ki pa organizacijsko in programsko presegata vse pomisleke o povezanosti s trenutnimi oblastmi.
V aprilu je MOK tudi objavila razpis za zaposlitev predstavnika mladih v na novo preoblikovanem Zavodu za šport in mladino.
Današnja situacija – Kakšni so načrti za prihodnost?
Danes je jasno, da bo CMK (Center Mladih Koper) deloval pod okriljem Zavoda za šport in mladino Mestne občine Koper. Kaj vse obsega in kakšne bodo vsebine CMK-ja smo, da bi razblinili dvome tem, konkretno povprašali Mojco Vojska, ki je bila s strani MOK potrjena kot skrbnica Centra Mladih Koper. Odgovorila nam je na nekaj konkretnih vprašanj. Njene odgovore si lahko preberete v intervjuju, ki smo ga nedavno objavili na našem portalu.
Če na hitro povzamemo: sedaj bo s prostori na Gregorčičevi 4 (v prihodnje tudi s prostori bivšega Yes puba v areni Bonifika) upravljal Center mladih Koper (v nadaljevanju CMK), ki bo imel možnost zagotavljanja pogojev za razvoj mladinskih programov in projektov, ki naj bi jih izvajali mladi za mlade. Za sooblikovanje programa bodo v sklopu centra vzpostavili programski svet centra, v katerega bodo vključeni predstavniki mladinskih organizacij MOK, ki bodo imeli priložnost sooblikovati program Centra mladih Koper. Na Gregorčičevi 4 bodo do jeseni obnovili prostore, ki bodo (ponovno) poleg koncertnega prostora vsebovali urejene prostore za vaje, namenjene mladim glasbenikom. V centru si želijo kvalitetnih in raznolikih programskih vsebin, ki bodo na voljo širokemu krogu mladine (tako, da naj žanrskih omejitev ne bi bilo). Dogodke bodo lahko organizirale tako organizirane kot neorganizirane skupine mladih. Skupine, ki z organizacijo dogodkov ne bodo imele predhodnih izkušenj, se bodo lahko brezplačno posluževale mentorskega programa mladinskega centra in si tako pridobile pomembne organizacijske izkušnje. Pa bo res tako?
Zaključek oz. upanje umre zadnje
MKC-ja (v taki obliki) ni več. Danes je (bo) to CMK (Center Mladih Koper). Ime se je spremenilo, ali se bodo tudi vsebine? Sprememba imena je morda tudi pokazatelj, da gre za (novo) obdobje, ločeno od Brecljevega. MKC (ali Brecljeve izpeljanke MKSC, MKSMC ipd.). je tako postal sinonim za klub pod Brecljem. CMK je torej klub pod MOK? V kolikor bodo prostori na Gregorčičevi 4 dostopni širšemu krogu ljudi (organizacijam, društvom, organizatorjem, glasbenikom, umetnikom, kulturnikom, predvsem pa mladini), kot je bilo obljubljeno, lahko spremembo štejemo kot pozitivno, a vendar le pod pogojem, da bo edina omejitev kvaliteta oz. nivo izvedbe. Nikakor pa ne sme biti to žanrska omejitev ali še slabše, omejitev po okusu ene osebe. MOK je obljubila, da bo prostor namenjen vsem, predvsem pa mladinskemu organiziranju. Če bo temu tako, bo pokazal čas. Sam sem mnenja, da ocenjevanje dela vnaprej ni smiselno. Pustimo času čas in delajmo zaključke ter podajajmo ocene, če novi CMK deluje kot je bilo začrtano, ko se zadeva vpelje in organizira. Kot rečeno, upanje umre zadnje.
Post scriptum: Ena stvar, ki se nikakor ne sme zgoditi pa je obalno-istrska značilnost, ki je že leta vezana na kulturno dogajanje v našem okolju. Na spremembo »sistema« v MKC-ju vsak gleda drugače, nekateri jo pozdravljajo, nekateri pa so užaljeni (ker niso bili upoštevani in ne morajo več vplivati na že dorečene spremembe). In ravno slednji morda iz principa ne bodo želeli imeti opravka s prostori na Gregorčičevi 4. To, če se MOK in CMK ne aktivirata drugače, lahko pripomore k temu, da bo prostor ostal prazen, brez programa in dogajanja za dalj časa. Kasneje lahko MOK (zaradi neuporabe) prostor ponudi v najem nekomu, ki ga bo po mili volji spremenil v masažni salon, kafič ali celo fitnes, ki pa s kulturo (po definiciji) nima nič skupnega.