Da bi tudi tokrat ob letu osorej opravili pregled glasbenega ustvarjanja v preteklem letu, smo na pragu leta 2017 v uredništvu portala Muzikobala pripravili Naj izbor, kjer člani ekipe po svoji vesti glasujemo za izvajalce in izdelke, ki so pustili največji pečat.
Naj Izvajalec: Zmelkoow
Veterani hudomušnega, a nič manj premišljenega rocka so v letu 2016 udarili s svojo 9. studijsko ploščo, poimenovano Pionirji divergentnega marketinga. Singli Pussy revolucija, Zlata ribica, Mama koka in Zavese plešejo so skladbe, ki jih z radijskih valov že dobro poznamo, za skladbo Mama koka pa so po dolgih letih spet posneli odbit videospot. V slovenski Istri se le redke glasbene skupine lahko pohvalijo s tako zbirko albumov, Zmelkoow pa so tudi ena izmed zasedb z najdaljšim aktivnim stažem. V kolikor ne štejemo njihovih začetkov v skupini Bajonet, namreč ustvarjajo vse od leta 1993. Z aktualno ploščo, ki so jo mimogrede snemali s kar petimi različnimi producenti, Zmelkoow tudi po 23 letih ostajajo aktualni, ostri in še zelo (glasbeno) vitalni.
Naj Plošča: Laurylin – Eau de Toluen
V letu 2016 je na obalnem območju po naših informacijah izšlo za kar pol manj plošč kot leto poprej. Med izdanimi še najbolj izstopa izdelek metalsko obarvanih godalcev Laurylin z naslovom Eau de Toluen. Kljub temu da gre pri mešanju dveh glasbenih žanrov za modni trend v glasbi, pa ta pri Laurylin ne izpade patetično. Celo več, v večini primerov podobne različice prepletanja klasike z metalom vodijo v igranje izključno priredb, medtem ko je pričujoča zasedba z avtorskim delom violinistke Amande Vidic na plošči Eau de Toluen to krepko presegla.
Naj singl: Mef in Narodnoosvobodilni bend – Ukradli so nam mesto
Da je Drago Mislej Mef mojster glasbenega tekstopistva ni treba posebej poudarjati, tokrat pa nas je še posebej razveselil z družbenokritično pesmijo Ukradli so nam mesto, ki z za Mefa značilnimi preprostimi besedami zadane bistvo. Avtor nas skozi celotno skladbo pelje skozi dogajanje v vseh štirih obalnih mestih, kar pa ne pomeni, da je Žusterna nujno Žusterna in ne bi mogla biti na primer Kanela, kar nakazuje na aktualnost skladbe tudi v prihodnje. Odlično besedilo pa spremlja še ušesom prijetna melodija, ki popestri prav vsak kantavtorjev nastop in kar so s pridom izkoristile tudi radijske postaje.
Naj video: Rudi Bučar in Marko Črnčec – Šaltinka
Šaltinka, ki ji lahko prisluhnemo v videospotu je originalna verzija pesmi, ki je bila nato za nastop na Emi rearanžirana. Glavna protagonista skladbe, Rudi Bučar in Marko Črnčec v videu nastopata v izolski besangijevi palači (Palazzo Besenghi), kjer domuje tudi tamkajšnja glasbena šola. Pomemben podatek je, da je bila pesem v videu posneta v živo. Slika, kadriranje in montaža v videospotu odražata odličnost, video pa z umestitvijo v prav ta arhitekturni in kulturni prostor prav tako kot sama skladba predstavlja stik dediščine z aktualnostjo.
Najperspektivnejši mladi izvajalec: Halcyon Era
Kljub svoji glasbeni mladosti zasedba Halcyon Era s svojo avtorsko glasbo nakazuje zanimive glasbene trende, v katerih se giblje znotraj metala. To je skupina nenazadnje dokazala tudi s skladbo Far from home, ki so jo prijavili na natečaj Muzikobala. Njihova posebnost ni le slog, temveč tudi sama sestava zasedbe z dvema vokalistkama. V kolikor lahko na področju rocka opazujemo umanjkanje izvirnosti, pa se morda prav v metalu s Halcyon Era kažejo dobri zametki v tej smeri.
Koncert leta: Festival Burja
Festival Burja je praktično edini glasbeni festival na Obali, ki traja več kot dva dni, poleg koncertov pa ponuja tudi druge aktivnosti urbane kulture. Prva izvedba festivala je uspešno združila več akterjev v lokalni skupnosti, ki so se povezali v sodelovanje pri ustvarjanju festivala, od Kluba študentov občine Koper, Centra mladih Koper, Ustvarjalne platforme Inde, in drugih). V enotedenskem glasbenem programu, ki ga je dopolnjeval bogat spremljevalni del, je festival ponudil aktualne urbane glasbene skupine, prav vsak večer pa so nastopili tudi lokalni glasbeniki oziroma glasbene skupine. Burja bi taka lahko postal(a) zaželena stalnica in hkrati zgled ostalim obalnim festivalom, dogodkom in organizatorjem, ki so se morda izgubili v patetičnosti ali striktni komercialni usmerjenosti.
Naj razočaranje: Zaprtje Kanela bara Portorož
Pogreb Kanele (foto: Nataša Fajon)
Oktobra 2016 smo se, tokrat očitno dokončno, soočili z zaprtjem kultnega Kanela bara v Portorožu. Pa ne kultnega, ker bi neutolažljivo jokali za nečim, kar predstavlja neke davne rokenrol čase, temveč ker je s Kanelo ugasnilo tisto, kar bi vsaka lokalna skupnost morala imeti. Zbirališče tako starostno kot stilsko pisane publike in prostor za koncerte, ki se jih je v 24 letih nabralo čez 600. S Kanelo je tako nemara ugasnil predzadnji klub na Obali – ostala je še Ambasada Gavioli, ki pa je časovno in stilsko bolj omejena.
Leto 2016 pa ni prineslo le zaprtja Kanele, temveč tudi konce karier nekaterih glasbenih skupin, med njimi lahko omenimo No Limits, Perfect Strangers in Fetus. Nenazadnje pa si bomo preteklo leto zapomnili tudi po slovesu dveh izjemnih vokalistov, Branka Bariča in Borisa Gaberšnika – Gabra.
V spomin
Besedilo: Eva Branc