Poklon največjemu šminkerju vseh časov

Kot kaže, se je duh predolgoletnega WC diktatorja v prostorih bivšega MKC-ja, danes CMK-ja, razblinil. O njem ni več ne duha ne sluha, kljub temu da se je večina bala, da se starega vonja ne bo dalo znebiti. Danes je to povsem nov prostor. Še več, igra se taka glasba, ki je bila malodane prepovedana.

V soboto ga je zavzela skupina, ki jim je očitno delo Davida Bowiea zelo pri srcu. Ampak ne samo skupina, tudi publika. Do sedaj ni bilo znano, da bi Bowiejeva glasba imela tako strnjeno bazo poslušalcev, kajti znano je, da je umetnik kraljeval po lestvicah razpršeno in občasno in še na dolgi rok. Tokrat se je izkazalo, da je to širša množica, saj jih je v CMK prišlo okoli 150 .

Med dolgoletnim poslušanjem skupin, ki igrajo »cover-je« ali priredbe, se ne spomnim, da bi kdo preigraval Bowieja. Verjetno zato, ker ga je težko zapeti in če ne zapoješ točno, izpade takoj butasto. Skratka njegova glasba je tako perfektna, da težko prenese priredbe.

V soboto so se zbrali obalni “šminkerji”, ki so čisto običajni ljudje. Odpeli in odigrali so repertoar, kar 21-tih pesmi.  To bi bilo vse v redu, če to, kar se je zvrstilo na odru, ne bi bil en stalni »via vai«. Na odru se je namreč zamenjalo 11 ljudi, 2x bobni, 2x bas, 2x kitara, 3x vokal. Prav posebej je potrebno pohvaliti vokaliste, kajti nalogo so opravili izvrstno, povrh tega so peli še vsi ostali. Na odru so se skoraj prerivali, kdo bo kaj odpel. Skratka delovali so, kot da so ena skupnost, komuna, ki jim je skupna dobra zabava in to jim je na odru tudi uspelo. Po pričakovanju bi lahko slišali kakšne zadrgnjene glasbenike, ki so trdi od strahu, da ne bo izpadlo vse točno, vendar pa smo doživeli ravno obratno, eno rajanje na odru in seveda tudi v dvorani.

Bowie še ni umrl, živi tam, kjer si je vedno želel.

Boris Bradač

Glasbeniki: Erik Filipčič (From Ashes, Marty Favento Project), Devid Bizjak (Implosia), Klemen Domjo (Sons), Rok Božič (Fetus), Danijel Brezec (Sixtynine), Marko Žigon (Sons), Mojca Brecelj (Moica), Peter Terčič (Black Oath), Gašper Gustinčič (Omega), Dejan Vukojevič (Fetus), Gregor Vlačič (Life on Mars)