Moral je oditi do dna, da bi si upal povzpeti se tja, kjer »preženem zadnjo senco dvoma, grem s tabo iskat nov dan.« Tako prepeva primorski kantavtor Aleksander Novak v skladbi Zlata, ki napoveduje prav takšno obdobje njegove glasbene ustvarjalnosti, saj se bo sredi aprila predstavil na festivalu Slovenske popevke.
Mehkost, s katero se je obdal po pop-rock obarvanem albumu Do dna, mu dovoljuje umik iz družbene angažiranosti v intimnejša občutja. Slednja mu omogočajo veliko večjo mero melodične izraznosti, po kateri se odlikuje skupaj z žametnim glasom in iskreno tenkočutnostjo. Aleksander pove, da je Zlata »tista, ki je čutna, nežna, srčna, močna. Tista, ki zna uloviti ljubezen in gre tu ali tam zanj na konec sveta.« Hkrati z njo nakazuje, da se bo v prihodnosti posvetil popevki, v kateri najde vse vrline dobre skladbe: močno besedilo, izrazito melodijo in čutno interpretacijo. Kot v ljubezen verjame sam, verjame tudi Zlata, zato zanjo »ni težko znova in znova tja, kamor želi. Po zvezde, rože, stebre, otroke ali kamorkoli pač,« kjer so njene in njegove barve jutra, sijaj nasmeha, globina …
Glasba in besedilo: Aleksander Novak
Aranžma in produkcija: Jan Baruca
Glasbeniki: Marko Toškan (bobni), Mitja Bobič (klaviature), Jan Baruca (bas), Marko Hrvatin (električne kitare), Aleksander Novak (akustične kitare in spremljevalni vokali)
Promocijska fotografija: Ivo Gregorič
Vir: Jazzetna